Dravinjska podružnica Slovenskega planinskega društva je kočo na Pesku na 1382 m nadmorske višine leta 1928 odkupila od zreškega gostilničarja ter trgovca z lesom Josipa Winterja. Povečano in preurejeno jo je za javnost odprla 15. avgusta 1929. V zbirki Iva Kvaca je šest negativov z motivom koče velikosti 10 x 15 cm.
Winterjeva koča, zgrajena za potrebe gozdarjev in furmanov, je stala na posestvu kneza Windischgrätza. Ko jo je prevzela Dravinjska podružnica SPD, je bila najbolj zahodno in najvišje ležeča pohorska planinska koča. Leta 1933, potem ko so leta 1931 s sobami opremili še podstrešje, je koča obsegala štiri posamezne sobe z 21 posteljami, skupno ležišče z 12 posteljami ter 14 rezervnih slamnjač.
V noči na 9. oktober 1942 so kočo požgali borci Pohorskega bataljona. Po koncu druge svetovne vojne jo je gozdna uprave iz Konjic, ki so ji pomagali konjiški planinci, začela obnavljati. Lesno industrijsko podjetje Slovenske Konjice je nato zgradilo novo kočo. Njena otvoritev je bila 22. julija 1952.
