Gradišče in arheološko najdišče na Taboru. Stari del Sežane, ki leži med hribom Tabor in Partizansko cesto.
Četrti vodnik z naslovom Gradišče in Arheološko najdišče na Taboru obdela stari del Sežane, ki leži med hribom Tabor in Partizansko cesto. V preteklosti so bili prebivalci Gradišča predvsem kmetje, hiše pa večinoma zelo skromne. Danes ima le malo hiš prvotni izgled, kljub temu so se ohranila stara imena domačij, ki so navedena v tem vodniku.
Vodnik predstavi tudi arheološko najdišče na hribu Tabor, ki ga sestavljata prazgodovinsko gradišče in srednjeveška utrdba. Gradišče na hribu Tabor, ki stoji na severnem delu Sežane, sodi med večja gradišča na Krasu. Sestavljeno je iz dveh delov. Zgornji del oklepa 550 metrov dolgo krožno obzidje. Spodnji, skoraj ravni del gradišča, je oklepal ravno toliko dolg nasip, ki pa je ohranjen le na zahodu Najbolj jasno se vidi prazgodovinski okop na stičišču obeh polovic gradišča, kjer je širok od 5 do 10 metrov. Vzdolž obzidja je na notranji strani od 5 do 8 metrov široka ravan. V notranjosti so v črni prsti našli drobce lončenine. (Plesničar, 1975).
Srednjeveška utrdba na Taboru naj bi bila zgrajena ob koncu 11. stoletja v obrambne namene, saj je bil z nekoč golega hriba Tabor odličen pogled na celoten Kras in morje. Predvsem se je z utrdbe lahko nadziralo rimsko cesto, ki je potekala v ožini med Planino in Taborom. Utrdbo so sestavljali: stolp premera 11–11,5 metra, notranji zid, ki je mogoče del vhoda in zunanje obzidje kvadratne oblike z dvema, mogoče celo štirimi stolpiči na vogalih.