Že leta 1869 je bila ustanovljena godba na pihala, 1919 pa glasbeno društvo Drava. Člani obeh društev so bili izključno delavci takratnih železniških delavnic. V Železničarskem glasbenem društvu Drava so delovali pevski zbor, tamburaška sekcija in glasbena šola za potrebe društva. Sočasno z razvojem društva Drava in potem, ko je po osvoboditvi društvo prevzelo ime po narodnem heroju Angelu Besednjaku, se je razvijalo tudi kulturno življenje v tovarni. Močno oporo je kulturna dejavnost imela v sindikalni organizaciji, kjer je delovala komisija za kulturo in aktiv organizatorjev za kulturo, ki ga je sestavljalo 23 članov.
Železničarsko kulturno-umetniško društvo Angel Besednjak je v tem obdobju imelo naslednje sekcije:
– Železničarski moški pevski zbor Angel Besednjak,
– Lutkovna sekcija Angel Besednjak,
– Dramska sekcija Angel Besednjak,
– Železničarski ženski pevski zbor Angel Besednjak,
– Železničarski mešani pevski zbor Angel Besednjak,
– Ženski pevski zbor »Splošne bolnice«,
– Mladinski pevski zbor II. državne gimnazije,
– Železničarska godba Angel Besednjak,
– Železničarska mladinska godba Angel Besednjak,
– Mladinski tamburaški zbor z mladinsko folklorno skupino,
– Mladinski harmonikarski zbor,
– Likovna sekcija Angel Besednjak,
– Balinarska sekcija Angel Besednjak,
– Ljudsko-prosvetna glasbena šola Angel Besednjak,
– Mandolinski zbor Angel Besednjak,
– Instrumentalni kvintet Domači fantje,
– Instrumentalni kvintet Štajerski bratje,
– Plesna šola,
– Kino-gledališka sekcija,
– Plesna sekcija.
V okviru društva so potekala tudi predavanja Ljudske univerze, društvo pa je ustanovilo še Ljudsko prosvetno glasbeno šolo, ki je imela ob začetku pouka že 170 učencev. V letu 1982 si je na primer 300 delavcev ogledalo predstavo Hrestač v SNG Maribor ter 60 delavcev predstavo Lažna Ivana v nekdanjem domu JLA (današnjem Narodnem domu). Delavci so se množično udeležili srečanja pevskih zborov in prireditve Naša pesem. 355 delavcev je odšlo v Zagreb na ogled mesta in predstave Zemlja smehljaja. Društvo Angel Besednjak je združevalo vrsto sekcij od godbe na pihala, mešanega pevskega zbora, dramske sekcije, likovne in kino sekcije do tamburaške sekcije, vanj pa so se vključevali še balinarji in člani plesne sekcije. V društvu je delovalo 377 članov, ki so nastopali na kulturnih programih v delovnih kolektivih ali lokalnih skupnostih. Za svoje delo so prejeli tudi državno odlikovanje Red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, Listino mesta Maribor, znak OF mesta Maribor, 54 članov je prejelo Gallusove značke, 23 članov društva pa državna odlikovanja.