Člana odprave: Tomo Česen in dr. Jani Kokalj – zdravnik.
Jannu v pogorju Kangčendzenge je plezalno zahteven vrh, še posebej njegova severna stena, ki je dolgo veljala za enega od problemov modernega himalajizma in alpinizma. V steni so prvo smer potegnili japonski alpinisti, kasneje so večkrat poizkušali evropski plezalci. Leta 1989 se je za solo vzpon na alpski način odločil Tomo Česen, kar je veljalo za zelo velik izziv. Česen je imel za seboj zelo težke zimske vzpone v domačih stenah in v Centralnih Alpah ter solo vzpon v južni steni K2, kjer je po prvenstveni smeri dosegel višino 7900 m.
Na odpravi ga je spremljal le dr. Jani Kokalj. Prvenstveno smer v 2800 m visoki severni steni je začel v njenem najtežavnejšem osrednjem delu. V steno je vstopil 27. aprila, pet dni po prihodu v bazo, le z najnujnejšo opremo, kar mu je omogočal hitro napredovanje. Stena je čez dan zaradi padajočih kosov ledu in kamenja nevarna, zato je najnevarnejši in najtežji srednji del plezal ponoči. Zelo zahteven je bil tudi zelo strm zgornji del nad 7000 m, led in kamenje, tudi s povsem gladkimi granitnimi skalami.
Česen je vrh Jannuja dosegel po 23 urah plezanja, 28. aprila ob 15.40. Že v temi in ob poslabšanju vremena je sestopal po Japonski smeri do višine 6800, kjer je bivakiral v ledni razpoki in se po treh dneh vrnil v bazo. Ta dosežek je nakazal novo smer v svetovnem alpinizmu, najtežje himalajske stene preplezati na hiter in enostaven način.
Avtorica besedila: mag. Monika Rogelj
Na odpravi ga je spremljal le dr. Jani Kokalj. Prvenstveno smer v 2800 m visoki severni steni je začel v njenem najtežavnejšem osrednjem delu. V steno je vstopil 27. aprila, pet dni po prihodu v bazo, le z najnujnejšo opremo, kar mu je omogočal hitro napredovanje. Stena je čez dan zaradi padajočih kosov ledu in kamenja nevarna, zato je najnevarnejši in najtežji srednji del plezal ponoči. Zelo zahteven je bil tudi zelo strm zgornji del nad 7000 m, led in kamenje, tudi s povsem gladkimi granitnimi skalami.
Česen je vrh Jannuja dosegel po 23 urah plezanja, 28. aprila ob 15.40. Že v temi in ob poslabšanju vremena je sestopal po Japonski smeri do višine 6800, kjer je bivakiral v ledni razpoki in se po treh dneh vrnil v bazo. Ta dosežek je nakazal novo smer v svetovnem alpinizmu, najtežje himalajske stene preplezati na hiter in enostaven način.
Avtorica besedila: mag. Monika Rogelj