Metalurška dejavnost temelji na topilnici cinka, ki je bila postavljena pred 140 leti. Sledila je valjarna cinkove pločevine in postopoma drugi metalurški obrati.
Celjska cinkarna je bila ustanovljena izključno za topljenje cinkove rude iz rudnika Rabelj (nemško Raibl) na Koroškem. Rudnik in cinkarna sta bila v državni lasti (erar) in združena v eno podjetje z nazivom K. K. Hüttenverwaltung Cilli (Plavžarska uprava Celje). Se pa je že od ustanovitve dalje začel uporabljati naziv Cinkarna Celje (nemško K.K. Zinkhütte Cilli). Zaradi svoje povezanosti z rudnikom Rabelj je bila registrirana kot rudarsko podjetje. Ministrstvo za poljedelstvo je leta 1914 Cinkarno združilo s premogovnikoma Velenje in Zabukovica v združeno podjetje pod nazivom Rudnik in Plavžarska uprava Celje (nemško K.K. Berg und Hüttenverwaltung Cilli). Pod tem nazivom je Cinkarna poslovala do konca prve svetovne vojne leta 1918.
Cinkarna med največjimi proizvajalci cinka v Avstriji
V največji in najmodernejši cinkarni na slovenskem so prvič prižgali peči oktobra 1875 in do konca leta proizvedli 32 ton cinka. V naslednjih letih se je proizvodnja povečevala in že v osemdesetih letih 19. stoletja je postala celjska Cinkarna največja proizvajalka cinka na območju sedanje Slovenije, njen delež v proizvodnji cinka pa se je povečeval tudi v avstrijskih okvirih.
Leta 1912 je Cinkarna proizvedla 16.694 ton čiščenega cinka in 20.482 ton cinkove pločevine. Največja proizvodnja je bila času prve svetovne vojne (1914-1918), ko je bila pod »vojno upravo« avstrijske države. Poleg surovega cinka, cinkove pločevine in žveplove kisline je pridobivala tudi cinkov prah. Tega je izvažala tudi v Nemčijo, Italijo in Anglijo.
Topilnica cinka je bila osrednji obrat Cinkarne vse do leta 1970. Ob njej so se v razvojnih fazah gradili obrati za pripravo surovin (pražarna), za predelavo pridobljenega cinka (valjarna, cinkovo belilo, cinkov prah, cinkov sulfat, in sulfid), za predelavo stranskih produktov (žveplova kislina, sekundarna predelava cinkovih surovin) in oskrbovalni obrati (proizvodnja generatorskega plina, keramika). Zaradi hitrega razvoja tehnologije pridobivanja cinka, transportnih in ekoloških problemov, je Cinkarna prenehala proizvajati lastni cink. Razvojno pa se je vedno bolj usmerjala v kemično proizvodnjo tovarne Titanovega dioksida in drugih alternativnih programov za grafično in gradbeno industrijo.
In danes …
Danes se v dokaj sodobnih metalurških obratih proizvaja titancinkova pločevina, cinkova žica, anode in nekatere cinkove zlitine za tlačni liv. Pogoji dela so neprimerno boljši kot nekoč. Težko fizično delo je zmanjšano na minimum, zagotovljeni so pogoji za zdravo in varno delo ter skladnost z okoljsko zakonodajo.
Cinkarna med največjimi proizvajalci cinka v Avstriji
V največji in najmodernejši cinkarni na slovenskem so prvič prižgali peči oktobra 1875 in do konca leta proizvedli 32 ton cinka. V naslednjih letih se je proizvodnja povečevala in že v osemdesetih letih 19. stoletja je postala celjska Cinkarna največja proizvajalka cinka na območju sedanje Slovenije, njen delež v proizvodnji cinka pa se je povečeval tudi v avstrijskih okvirih.
Leta 1912 je Cinkarna proizvedla 16.694 ton čiščenega cinka in 20.482 ton cinkove pločevine. Največja proizvodnja je bila času prve svetovne vojne (1914-1918), ko je bila pod »vojno upravo« avstrijske države. Poleg surovega cinka, cinkove pločevine in žveplove kisline je pridobivala tudi cinkov prah. Tega je izvažala tudi v Nemčijo, Italijo in Anglijo.
Topilnica cinka je bila osrednji obrat Cinkarne vse do leta 1970. Ob njej so se v razvojnih fazah gradili obrati za pripravo surovin (pražarna), za predelavo pridobljenega cinka (valjarna, cinkovo belilo, cinkov prah, cinkov sulfat, in sulfid), za predelavo stranskih produktov (žveplova kislina, sekundarna predelava cinkovih surovin) in oskrbovalni obrati (proizvodnja generatorskega plina, keramika). Zaradi hitrega razvoja tehnologije pridobivanja cinka, transportnih in ekoloških problemov, je Cinkarna prenehala proizvajati lastni cink. Razvojno pa se je vedno bolj usmerjala v kemično proizvodnjo tovarne Titanovega dioksida in drugih alternativnih programov za grafično in gradbeno industrijo.
In danes …
Danes se v dokaj sodobnih metalurških obratih proizvaja titancinkova pločevina, cinkova žica, anode in nekatere cinkove zlitine za tlačni liv. Pogoji dela so neprimerno boljši kot nekoč. Težko fizično delo je zmanjšano na minimum, zagotovljeni so pogoji za zdravo in varno delo ter skladnost z okoljsko zakonodajo.
