Uličico na Jožefovem hribu so poimenovali po Janku Lesničarju, časnikarju in organizatorju zadružništva. Rojen je bil leta 1884 na Humu pri Ormožu, po osnovnem šolanju v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Mariboru in nato vpisal na visoko veterinarsko šolo na Dunaju. Po letu dni je študij prekinil in se v Celju, kamor se je preselil, povsem posvetil časnikarstvu. Najprej se je leta 1906 zaposlil v uredništvu celjskega glasila Domovina, v letih 1909 in 1910 pa je bil glavni urednik Narodnega dnevnika, edinega dnevnika, ki je dosedaj izhajal v Celju. Leta 1910 je dnevnik prenehal izhajati oz. je postal priloga Slovenskega naroda, zato je Lesničar prevzel uredništvo štajerskega dela. V letu 1914 je do izbruha prve svetovne vojne urejal Narodni list, glasilo narodno-liberalne Narodne stranke, ki je imela sedež v Celju.
Lesničar se je časnikarstvu posvečal v obdobju, ko so bili novinarji na Slovenskem Štajerskem v prvi vrsti tudi učitelji, vzgojitelji in buditelji naroda. Med prvo svetovno vojno, ko je bilo slovensko časnikarstvo zaradi vojnih razmer cenzurirano, se je posvetil gospodarskemu oziroma zadružnemu delu. Vstopil je v Zadružno zvezo in prevzel njeno vodenje; vodil jo je do leta 1927, ko so njen sedež preselili v Žalec. Za nekaj časa se je ponovno vrnil v časnikarstvo in do decembra 1929 vodil redakcijo celjskega medvojnega časnika Nova doba.
Po letu 1918 je bil Lešničar več let odbornik in gospodarski referent v celjskem občinskem svetu. Do konca leta 1929, do nastopa službe v Srbiji, je bil predsednik društva Celjski dom ter leta 1926 in 1927 predsednik Zveze slovenskih posojilnic, ki je bila lastnica Zvezne tiskarne v Celju. Lešničar je bil nekaj časa tudi član upravnega odbora Celjske mestne hranilnice, podnačelnik Prve južnoštajerske vinarske zadruge v Celju, član glavnega tarifnega odbora v Beogradu, član Celjskega Sokola ter vrste drugih narodnih in kulturnih društev. Sposobnost, znanje in dolgoletne izkušnje pri organizaciji zadružništva so Lešničarja pripeljala na mesto ravnatelja Oblastne zadruge za poljoprivredni kredit v Čupriji, kamor ga je z namenom, da organizira zadružništvo v Šumadiji, imenovala Agrarna banka.
Njegovo izjemno bogato, a kratko življenjsko pot so 2. avgusta 1931 prekinili ustaški teroristi, ki so s tempirano bombo razdejali vagon mednarodnega vlaka na progi Zagreb – Beograd. Med številnimi žrtvami je bil tudi Janko Lesničar.
