Remigij Bratož je bil kot karikaturist znan pod vzdevkom Migio. Tako je svoje karikature tudi podpisoval. Bratož je v karikaturi upodabljal znane osebnosti, šahiste, umetnike in politike. Njegova karikatura je likovno dodelana in psihološko pretehtana, saj se je vzporedno posvečal tudi slikarstvu. Karikaturna podoba izhaja iz sozvočja geometrizirane telesne sheme in ekspresivne linije portreta. Uspešno se je predstavljal na razstavah, prednostno pa je ostal zapisan portretni karikaturi.
Slikati in ustvarjati karikature je začel razmeroma zgodaj. Izpopolnjeval se je tudi v skupini slikarja Maksa Kavčiča. Prvič je razstavil svoje karikature v Novem Sadu (1939 ali 1940) na pobudo tujega časnikarja. Kritika v jugoslovanskih listih je bila nadvse spodbudna. Zato se je začel intenzivno ukvarjati tudi s slikarstvom in od 1940 do 1971 redno razstavljal v Mariboru (še v letih 1954, 1960, 1965, 1971). Leta 1950 je razstavljal v Dubrovniku in 1969 v Ljubljani. Od leta 1945 se je redno udeleževal skupinskih razstav DLUS Maribor, čigar član je bil in v okviru katerega je razstavljal tudi v tujini (Lund 1962; Greenwich 1962, 1967; Passau 1967, 1968; Lindau am Bodensee 1968; Budyšin 1968). Udeležil se je slikarske kolonije v Prilepu (1959), mednarodne razstave karikature v Montrealu (1966), Pannonie (1967) v Murski Soboti. V svojem delu je bil Bratož predvsem krajinar in slikar tihožitij. Zlasti močan pečat pa je zapustil v karikaturi-portretu in spada med najboljše jugoslovanske umetnike te zvrsti.
