Emilijan Lilek je bil zgodovinar in narodopisec, rojen v Zgornji Voličini (v današnji občini Lenart). Po šolanju v Lenartu, Ptuju in Mariboru se je vpisal na graško univerzo, kjer je leta 1877 opravil profesorski izpit iz zemljepisa in zgodovine. Sledila so leta poučevanj na srednjih šolah v Dunajskem Novem mestu, Ljubljani in Gradcu. Ko je leta 1883 profesorski izpit iz zemljepisa in zgodovine izpopolnil še s slovenskim in hrvaškim učnim jezikom, je bil imenovan za profesorskega pripravnika na gimnaziji v Sarajevu, kjer je ostal do leta 1902. Nato je bil premeščen na višjo državno gimnazijo s hrvaškim učnim jezikom v Zadar, ki jo je nekaj časa tudi vodil.
S članki in predavanji je kritično nastopil proti poveličevanju zrinsko-frankopanskega (hrvaškega nacionalnega) kulta, zato se je moral leta 1909 spet seliti. Tokrat v Celje, kjer je bil imenovan za predstojnika slovensko-nemških vzporednic na nižji gimnaziji. Novembra 1918 mu je Narodna vlada SHS v Ljubljani za leto dni predala vodstvo novoustanovljene višje slovenske gimnazije v Celju, nato pa je do upokojitve leta 1924 delal kot gimnazijski profesor.
V času službovanja v Bosni in Dalmaciji je Lilek napisal več srednješolskih učbenikov zgodovine. V več delih je obravnaval tudi vprašanje zrinsko-frankopanske zarote, ki mu je s poskusom demitizacije tudi onemogočila vodenje gimnazije v Zadru. Proučeval je tudi vprašanja, povezana s širjenjem habsburške oblasti v vzhodnih Alpah in na slovenskem ozemlju. Med obema vojnama je napisal več zgodovinsko-političnih študij, v katerih je dokazoval upravičenost slovenskih zahtev po Koroški in opozarjal na nevarnost nacizma. Pogosto je pisal tudi v celjski časnik Nova doba, kjer velja posebej izpostaviti dva njegova podlistka: Jugoslovanska politika celjskih grofov (1920) in Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini 1879-1918 (1932). Po upokojitvi je bil vsa leta duša celjskega ljudskega vseučilišča, ki je v Celju razvilo živahno dejavnost.
Umrl je 14. februarja 1940 v Celju in njegov spomin ohranja ulica v ožjem središču mesta.