Najuspešnejše podjetje, ki je preživelo razpad TZ Litostroj, je družba Litostroj E. I. Že l. 1996 so v Litostroju izdelali prvo turbino tipa Saxo, ki je temeljila na Kaplanovem tekaču v vertikalni cevni zasnovi in je omogočala izkoristek vodotokov z nizkim padcem.
Litostroj E. I. je l. 2003 prešel pod okrilje koprskega Cimosa in se preimenoval v Litostroj Power. L. 2005 je družba odprla nov objekt peskarne in pleskarne, naslednje leto pa je Cimos prevzel še češko podjetje za inženiring hidroelektrarn in črpalnih postaj ČKD Blansko Engineering, v okviru katerega je nato odprl nov laboratorij za hidravlične raziskave. V Blanskem je bil zaradi velikega povpraševanja na trgu l. 2008 ustanovljen še drugi laboratorij, Litostroj Power pa je v letih, ki so sledila, vlagal veliko sredstev in truda v raziskovanje, inovacije, izobraževanje zaposlenih ipd. Družba se je iz ponudnika turbin preusmerila v dobavitelja celotne opreme za hidroelektrarne. Učinek razvoja v podjetju je bil porast naročil za turbine in hidravlične opreme – tudi v državah, s katerimi Litostroj Power še ni posloval.
L. 2012 je Litostroj Power izdelal dva zahtevna Francisova črpalna agregata za češko hidroelektrarno Dlouhé Stráně. Omembe vredna je tudi izdelava štirih unikatnih Peltonovih turbin za HPP Kwoiek Creek v Kanadi.
Leta 2013 je imel Litostroj Power v Ljubljani 441 zaposlenih, skupaj s hčerinskima družbama Litostroj Hydro iz Kanade, ČKD Blansko in pisarno v Egiptu pa 609; izvajal je 42 projektov v 24 državah v Evropi, Ameriki in Aziji. V tem času so na poslovanje perspektivne družbe negativno vplivale gospodarska recesija in finančne težave matičnega podjetja. Po treh letih neuspešnih poskusov prodaje je Cimosu maja 2014 Litostroj Power uspelo prodati češki skupini Energo-Pro, upravljalcu električnih omrežij in številnih hidroelektrarn na Češkem, v Bolgariji, Gruziji in Turčiji. Nova poslovna povezava je družbi olajšala pridobivanje bančnih garancij za posle in prodor lastne hidroenergetske opreme na globalno tržišče.
L. 2016 je Litostroj Power sklenil več pomembnih poslov v Sloveniji za razširitev hidroelektrične infrastrukture in dokončal izdelavo devetih Kaplanovih turbin za hidroelektrarne v Posavju. V istem letu se je za potrebe vzgoje kvalitetnega kadra povezal s Srednjo šolo tehničnih strok Šiška, naslednico Litostrojeve Industrijsko-kovinarske šole. V delavnicah podjetja, opremljenih z modernimi obdelovalnimi stroji, opravljajo dijaki srednje šole praktični del pouka, prakso ali počitniško delo in se tako spoznavajo s praktičnimi vidiki dela v podjetju. Izrednega pomena za Litostroj Power je bil zagon hidroelektrarne Brežice leta 2017, saj so jo projektirala in zgradila izključno slovenska podjetja.
Ves čas obstoja družbe pa so večji del dohodkov prinašali predvsem posli v tujini. Na mednarodnem parketu se je Litostroj Power uspešno meril z močno svetovno konkurenco in pridobival naročila v ZDA, Indiji, Iranu, Kanadi, Kostariki, Gvatemali, Mehiki, Skandinaviji, Švici, na Češkem, Poljskem in Filipinih, v državah nekdanje Jugoslavije, v sosednji Avstriji itd.
Litostroj Power je za svoje inovacije prejel številne nagrade, mdr. tudi nagrado za napredek in uspeh za inovacijo Virtualnega diagnostičnega centra za hidroelektrarne, ki jo podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije, in nagrado za najboljše podjetje, ki jo podeljuje Heureka. Uspešno delovanje in razvoj podjetja je omogočilo kontinuiteto in obstoj poslovne znamke Litostroj, ki v letu 2024 praznuje 77-letnico obstoja.
