Ljubo Humek se je rodil 28. julija 1913 v Krškem, kjer sta bila njegova starša, Marica (1881‒1960) in Dragotin (1877‒1958), učitelja. Leta 1911 je bil rojen njun prvi sin Vojko, čez dve leti je sledil Ljubo. Družina se je preselila v Maribor leta 1919, ko je Dragotin zasedel mesto ravnatelja na mariborskem deškem učiteljišču. Takrat je imel Ljubo šest let. Stanovali so v hiši v Trubarjevi ulici 33.
Ljubo je maturiral na srednji tehnični šoli v Ljubljani in nato študiral na Visoki šoli za arhitekturo v Pragi. Po zaključenem študiju leta 1938 se je vrnil v Maribor in se kot pripravnik zaposlil v arhitekturnem biroju Jelenc & Šlajmer. Leta 1940 se je poročil z Drago Nemec (1913‒1990), ki je bila profesorica in nato ravnateljica Višje pedagoške šole (danes III. gimnazije). Do leta 1945 so se jima rodile tri hčerke: Marlena (1941‒2006), Petra (1943-) in Katja (1945‒2013). Leta 1947 se je družina s Trubarjeve 33 preselila v hišo na Kajuhovi 11. Čez približno desetletje sta se z Drago ločila, a nikoli uradno. Ljubo se je preselil v blok na Kopitarjevi 11, ki ga je sam zasnoval. Uredil si je stanovanje z velikim oknom, usmerjenim na Kidričev trg.
Ljubo Humek je zaradi svojega pomena pri razvijanju in ohranjanju kulturnih vidikov urbanizma in za številne ureditve odprtih prostorov v Mariboru leta 1983 prejel Plečnikovo nagrado za življenjsko delo. Njegovo delo je bilo že desetletje prej nagrajeno s srebrnim grbom mesta Maribor.
Dragotin, Marica, Vojko in Ljubo, ki je umrl 5. marca 1988 v Mariboru, so pokopani v družinski grobnici na pokopališču na Raki. Lesen nagrobnik s kovinskimi napisnimi ploščicami je zasnoval brat Vojko.