Prejšnji naslovi: Vrhnika 132 (1890); Vrhnika 107 (1914); Stara cesta 13 (1934)
Domače ime: Zatler (1870); Sotlar (1890); Sotlar (1914); Majer ali Tirolcov Oskar
Lastniki: Anton Torresan (1824, 1838); Johann Mayer (1879); Ana Majer (1877); Oskar Majer (1914, 1934)
Majerji, ki so po pripovedovanju prišli s Tirolskega, naj bi se ukvarjali z lesno trgovino. Dokaj velika hiša, kasneje imenovana tudi pri Tirolcovem Oskarju, je imela klet, vkopano v živo skalo, in v nadstropju črno kuhinjo. Hiša brez dvorišča je vedno gostila veliko stanovalcev.
Vdova Ana (rojena Drašler, 19. 7. 1827 na Dolu pri Borovnici, umrla 26. 2. 1910) po možu Johanu Mayerju (1814–1870), sedlarju, je preživela še svoje otroke in vnuke. Njen sin Johann Mayer (1846–1878), tudi sedlar, je bil poročen s Heleno Škerl (1851–1878). V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Jožef in Ivana sta umrla še kot dojenčka. Sin Janez (rojen 30. 8. 1874), neoženjen, posestnik, je padel kot vojak prostovoljec 16. 3. 1894. Hči Marija (rojena 14. 1. 1871) pa je odšla služit v Trst, menda k nekemu ladjarju. Ana Mayer je stanovanja v hiši oddajala. V letih 1886–1890 je tu živel krojač Josip Cankar, oče Ivana Cankarja in njegova desetčlanska družina. Od tu je Ivan Cankar odšel na ljubljansko realko. Konec 19. stoletja je gostila še vdovo Marijo Kete, Janeza Benedika iz Škofje Loke z ženo Marijo ter učenca Janeza Dragarina, prav tako iz Škofje Loke.
Leta 1910 so v hiši prebivali krojač Tomaž Kunstelj in Franca, vdova Franca Trček, usnjar Jakob Verbič z ženo Frančiško, Jurij in Urša Velkavrh, dninarka Frančiška Žitko, nato pa tudi vajenec Karol Suhadolc in delavka, vdova Terezija Leskovec.
Po pripovedovanju se je Marija jetična vrnila iz Trsta in kmalu za tem umrla. S sabo je prinesla dojenčka Oskarja Majerja, rojenega 23. 11. 1897 v Trstu. Oskar je najprej odraščal pri prababici Ani, nato pri rejnikih na Dolu in pri raznih družinah na Vrhniki. Ko je odrasel, je bival na Stari cesti. Okoli leta 1926 se je poročil s Franjo Trpin iz Zminca pri Škofji Loki, ki je služila v Novi vasi. Priženil je hčerko Vido (rojena 1922), ki se je po drugi svetovni vojni poročila v Vicenzo (Italija). V zakonu so se jima rodili sinovi: Niko (1928), Janez (1930), Marjan (1934) in Milan (1939 ali 1940), danes že vsi pokojni.
Oskar Majer, imenovan Tirolcov Oskar, ni nikoli prerasel težkega otroštva. Po naravi je bil veseljak, vedno v družbi, na cesti ali v gostilni. Govoril je madžarsko, nemško, italijansko in esperanto. Ves čas je bil gasilec – trobentač. Zaposlil se ni nikoli. Sin Niko se je spominjal, da je hodil z njim, ko je v oprtnem košu za vrhniškega peka prenašal kruh na Zaplano. S tem ter podobnimi priložnostnimi deli je nekaj zaslužil. Za preživetje številne družine je v glavnem skrbela žena Franja. Prala in pospravljala je vrhniškim premožnejšim hišam in gostilnam. Na Tojnicah je obdelovala njivo, doma pa redila prašiča. Družina je živela v revščini, zato so oddajali stanovanja. Leta 1927 je Jože Brenčič z družino za 20 let najel v hiši dva prostora, kuhinjo in veliko sobo v desnem vogalu pritličja hiše. Zaradi dolgov so skoraj izgubili hišo. Pomagal jim je ravnatelj vrhniške hranilnice, pogosti gost boljše gostilne »Pri Nacetu«, kjer je Oskarjeva žena dosti delala. Šel ji je za poroka, da je dobila posojilo in hišo kupila nazaj. Zadnji obrok je odplačala leta 1945.
Med drugo svetovno vojno je Oskar sodeloval z osvobodilno fronto, zato so ga okupatorske oblasti zaprle. Bil je v italijanskem taborišču na Rabu, v času nemške okupacije pa na prisilnem delu v Nemčiji. Po njegovi smrti (16. 2. 1956) je Franja po njem prejemala majhno pokojnino. V skrbi za preživetje mladoletnega sina Milana je iskala, kaj je ostalo od menda nekdaj obsežne Majerjeve posesti in našla le majhno gozdno parcelo.
Danes živi v hiši vdova po Janezu Majerju Tilka, rojena Gutnik, s sinom Bojanom ter z vnukoma Miho in Rokom.
Lastniki: Anton Torresan (1824, 1838); Johann Mayer (1879); Ana Majer (1877); Oskar Majer (1914, 1934)
Majerji, ki so po pripovedovanju prišli s Tirolskega, naj bi se ukvarjali z lesno trgovino. Dokaj velika hiša, kasneje imenovana tudi pri Tirolcovem Oskarju, je imela klet, vkopano v živo skalo, in v nadstropju črno kuhinjo. Hiša brez dvorišča je vedno gostila veliko stanovalcev.
Vdova Ana (rojena Drašler, 19. 7. 1827 na Dolu pri Borovnici, umrla 26. 2. 1910) po možu Johanu Mayerju (1814–1870), sedlarju, je preživela še svoje otroke in vnuke. Njen sin Johann Mayer (1846–1878), tudi sedlar, je bil poročen s Heleno Škerl (1851–1878). V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Jožef in Ivana sta umrla še kot dojenčka. Sin Janez (rojen 30. 8. 1874), neoženjen, posestnik, je padel kot vojak prostovoljec 16. 3. 1894. Hči Marija (rojena 14. 1. 1871) pa je odšla služit v Trst, menda k nekemu ladjarju. Ana Mayer je stanovanja v hiši oddajala. V letih 1886–1890 je tu živel krojač Josip Cankar, oče Ivana Cankarja in njegova desetčlanska družina. Od tu je Ivan Cankar odšel na ljubljansko realko. Konec 19. stoletja je gostila še vdovo Marijo Kete, Janeza Benedika iz Škofje Loke z ženo Marijo ter učenca Janeza Dragarina, prav tako iz Škofje Loke.
Leta 1910 so v hiši prebivali krojač Tomaž Kunstelj in Franca, vdova Franca Trček, usnjar Jakob Verbič z ženo Frančiško, Jurij in Urša Velkavrh, dninarka Frančiška Žitko, nato pa tudi vajenec Karol Suhadolc in delavka, vdova Terezija Leskovec.
Po pripovedovanju se je Marija jetična vrnila iz Trsta in kmalu za tem umrla. S sabo je prinesla dojenčka Oskarja Majerja, rojenega 23. 11. 1897 v Trstu. Oskar je najprej odraščal pri prababici Ani, nato pri rejnikih na Dolu in pri raznih družinah na Vrhniki. Ko je odrasel, je bival na Stari cesti. Okoli leta 1926 se je poročil s Franjo Trpin iz Zminca pri Škofji Loki, ki je služila v Novi vasi. Priženil je hčerko Vido (rojena 1922), ki se je po drugi svetovni vojni poročila v Vicenzo (Italija). V zakonu so se jima rodili sinovi: Niko (1928), Janez (1930), Marjan (1934) in Milan (1939 ali 1940), danes že vsi pokojni.
Oskar Majer, imenovan Tirolcov Oskar, ni nikoli prerasel težkega otroštva. Po naravi je bil veseljak, vedno v družbi, na cesti ali v gostilni. Govoril je madžarsko, nemško, italijansko in esperanto. Ves čas je bil gasilec – trobentač. Zaposlil se ni nikoli. Sin Niko se je spominjal, da je hodil z njim, ko je v oprtnem košu za vrhniškega peka prenašal kruh na Zaplano. S tem ter podobnimi priložnostnimi deli je nekaj zaslužil. Za preživetje številne družine je v glavnem skrbela žena Franja. Prala in pospravljala je vrhniškim premožnejšim hišam in gostilnam. Na Tojnicah je obdelovala njivo, doma pa redila prašiča. Družina je živela v revščini, zato so oddajali stanovanja. Leta 1927 je Jože Brenčič z družino za 20 let najel v hiši dva prostora, kuhinjo in veliko sobo v desnem vogalu pritličja hiše. Zaradi dolgov so skoraj izgubili hišo. Pomagal jim je ravnatelj vrhniške hranilnice, pogosti gost boljše gostilne »Pri Nacetu«, kjer je Oskarjeva žena dosti delala. Šel ji je za poroka, da je dobila posojilo in hišo kupila nazaj. Zadnji obrok je odplačala leta 1945.
Med drugo svetovno vojno je Oskar sodeloval z osvobodilno fronto, zato so ga okupatorske oblasti zaprle. Bil je v italijanskem taborišču na Rabu, v času nemške okupacije pa na prisilnem delu v Nemčiji. Po njegovi smrti (16. 2. 1956) je Franja po njem prejemala majhno pokojnino. V skrbi za preživetje mladoletnega sina Milana je iskala, kaj je ostalo od menda nekdaj obsežne Majerjeve posesti in našla le majhno gozdno parcelo.
Danes živi v hiši vdova po Janezu Majerju Tilka, rojena Gutnik, s sinom Bojanom ter z vnukoma Miho in Rokom.