Kranj je na prelomu 19. in 20. stoletja napredoval na mnogih področjih. Po številu prebivalstva, ki je doseglo število 2500, je bil tretji na Kranjskem, takoj za Ljubljano in Novim mestom.
Mesto si je opomoglo tudi gospodarsko. Izstopalo je mlinarsko podjetje Vinka Majdiča, ki je bilo eno največjih v Avstro-Ogrski. Leta 1894 je v mestu dokončno obstala gimnazija, tri leta kasneje so slovesno odprli novo gimnazijsko poslopje. Številna društva v mestu so skrbela za kulturni utrip. Središče narodnostnega in kulturnega prebujenja pa je ostajala Narodna čitalnica.
V začetku 20. stoletja je bila Narodna čitalnica središče kulturnega dogajanja v mestu. Njene dejavnosti so se tako razširile, da so postopno preraščale v samostojne kulturne ustanove. V kranjski narodni čitalnici imajo tako svoje začetke danes v Kranju delujoče kulturne ustanove: Mestna knjižnica, Prešernovo gledališče in Glasbena šola. Že pred prvo svetovno vojno so želeli ustanoviti tudi muzej, a jim ni uspelo.
Mag. Marjana Žibert: Al’ žlahtne kranjske tam cvetó besede (F. Prešeren): 150 let Narodne čitalnice v Kranju. Gorenjski muzej, Kranj 2013 (razstavni katalog).