Tekst Odločbe o zaplembi premoženja last Ježovnikovih v Arji vasi, je v nadaljevanju podan kot v izvirniku odločbe, brez šumnikov in z napakami:
»OKRAJNA ZAPLEMBENA KOMISIJA 5506, KOMISIJA ZA UPRAVNO NARODNE IMOVINE v Celju Opr. st. 36
Okrajna zaplembena komisija v Celju je na osnovi cl.1 točka 1 in 2 Odloka AVNOJa. z dne 21. novembra 1944 o prehodu sovraznikovega imetja v državno last izdala proti osebi nemške narodnosti Ing.Hans Jezovnik, rojen dne 21.2.1896 Arja vas, narodnost lojalen nemec, jugosl. drzavljanstvo, bivališče Arja vas 47 naslednjo.
ODLOČBO
Vse imetje Ing.Hans Ježovnik Arja vas st.47, nahajajoče se v Arjivasi st.47
U t e m e l j i t e v
Na podlagi uradno zbranih podatkov (potrdila, izjave, priznanja, pričevanj itd:) Okrajnega odbora OF Zalec, z dne 23.8.1945 Je ugotovljeno:. da je zgoraj imenovani oseba nemške narodnosti. Zato je gornja odlocba v smislu cl.1 točka 1 in 2 Odloka AVNOJa. z dne 21. novembra 1944 utemeljena. Smrt fašizmu svobodo narodu! Pecat.
V Celju, dne 6/9/1945. OKRAJNA ZAPLEMBENA KOMISIJA »
Opomba: Tem tako imenovanim nemskim drzavljanom oziroma lojalnim Nemcem je taka narodnost pripeta po Celjskih komunistih da jim lazje odvzamejo imovino. Družna Jezovnik je vsa Slovenska. Kar je zanimivo je, da je rodbina Jezovnik bila izseljena se preden je bila odlocba okrozne zaplembene komisije pravnomocna.
Mnenje 466784/3 k pritozbi ing. Jezovnika Ivana in Ježovnik Irme zoper odločbi Okrajne zaplembene komisije v Celju od 6.IX.1945 opr. st. 30 in odnosno 35 se usojam podati naslednje mnenje.
Tako pri Ivanu Jezovniku kakor pri Irmi Jezovnikovi gre za drzavljana Jugoslavije nemske narodnosti (oce je bil Slovenec). Tega si sama prav ne upata zanikati (mati nemka, nemske sole, obcevalni jezik v rodbini nemski). Verjetno pa je da sta bila nekako apoliticna, da aktivno v politicna zivljenje stajerskih Nemcev nista posegala, da ste zivela le za svoje gospodarstvo in, da sta s svoje slovensko okolico dobro izhajala. Na to kase glede Ivana Jezovnika tudi pripomba na uradnem potrdilu okrajnega sodisca – Zalec “po mnenju krajevnega odbora zmeren nemec, ki je tudi pomagal OF. V tem pogledu se brani, da se označbi Volksdeutscher ni mogel prav protiviti, ker je bila mati res Nemka. (Opomba: Oce je bil Slovenec) Verjeten je tudi njegov zagovor, da je le nerad in samo v prvi sili sprejel posel zupana, da se je tega posla skusal cimpraj otresti, da ga je zategadelj sabotiral in da je bil koncno res tudi razresen. Neko pritozbi prilozeno, potrdilo tudi pravi, da je bil kot zupan lojalen in de je koristil slovenskemu probivalstvu. Verjetna je tudi njegove bremba, da se pozivu za vstop v nemske vojske ni mogel ubraniti in, da je odsluzil vojasko sluzbo samo v pisarni in v – bolnici. Tedanjih dogodkov na smemo presojati z danasnje perspektive, ke se nam zdi vse take preprosto in enostavno, kako bi bilo moralo biti. Vmisliti se moramo v one case najhujsega nemskega terorja in vprasati, kaj bi se na pr. zgodile v nasem primeru, ce bi Jezovnik kot dozdevni Nemec, kot kakrsnega se ga brez dvema smatrali, okupaterju odgovorjal z odkrito rezistanco. Vsemu temu pa je v njegov prilog se dodati, kar izkazujejo razna potrdila – ce so resnicna – da je izdatno podpiral nase narodno – svobodilno gibanje in to v taki meri, da se more ne more trditi, da je bile paralizirano prej navedano sodelevanje – v okupaterjevi sluzbi, ampak da je moci uporabiti tudi zascite po t. 2 a “Razglasa”, da je namrec dejavne se udelezeval narodne – osvobodilnega gibanja. Saj je s tem mnogo tvegal. Ena sama taka dajatev, kakor jih izkazujejo prilazena potrdila, bi ga stala zivljanje, ce bi za nje zaznal okupator, kar ni bilo povsem izkljuceno. Kot nadaljni argument v njegov prid bi bilo se dodati, da je, dasi kot Volksdeutscher, prejel same zelene, legitimacije in ni bil clan Kulturbunda (ugotitov sodbe vejaskega sodisca) in da mu Krajevni odbor brez odpora priznava velilne pravice.
V Ljubljani, 17. novembra 1945. Podpis
V postopku denacionalizacije je bila vsa zaplenjena imovina Ježovnikovih, leta 2005 z odločbo Upravne enote Žalec, vrnjena zakonitim dedičem, to so tudi Roblekovi iz Žalca. V Arji vasi gre za dva velika vaška objekta, za Graščino in za Kazino.
