Območje Lovrenca sodi med najbogatejše gozdne predele Slovenije. Gozd prekriva skorajda vso površino lovrenškega dela Pohorja, razen najvišjih vrhov in nekaterih grebenov. Tam se razraščajo pašniki in nekatere redke drevesne vrste, kot so smreka, macesen in pritlikavi bor.
Največji poseg v to območje je storil človek s krčenjem gozdov po vrovih Pohorja. Gozdna meja zato tu ni pogojena le s podnebjem, temveč tudi z delom človekovih rok. Ta je gozdno mejo potisnil navzdol, da si je s tem povečal pašne površine.
Na Ribniško-lovrenškem podolju se pojavljajo laporji, glinovci, peščenci in konglomerati. Prst je večinoma ilovnata in razmeroma rodovitna, primerna za žitarice in koruzo. Ob potoku na dnu dolin so tla zamočvirjena in travnata. Prevladujoča preperelina je silikatnega porekla in je primerna za gozdnate površine. Kakovost tal slabša tudi krčenje gozdov, saj je zamočvirjenost večja na travniških tleh.
