Slavnostna akademija se je pričela v nedeljo ob 11. uri. Poročali so, da je bila dvorana Mestnega doma z galerijo vred čisto polna obiskovalcev, vmes tudi nekateri Stritarjevi sorodniki. Poleg odličnega občinstva, med njim izredno velikega števila uglednih gospa, je bilo mnogo dijakov. Pesnik Stritar je prišel v spremstvu župana Hribarja; poleg njega na desni je sedel deželni glavar pl. Detela, na levi gospa županja Milica Hribarjeva, takoj poleg pa dve Stritarjevi sestri. Poleg ljubljanskih veljakov sta bila navzoča tudi predstavnika »Matice Hrvatske«, dr. Ante Radić in dr. Stjepan Ortner.
Dr. Zbašnik je v imenu Društva slovenskih književnikov in časnikarjev pozdravil vse udeležence, predstavnike društev in korporacij, zlasti pa narodno ženstvo. Po izvedeni pesmi je nastopil prof. dr. Josip Tominšek, ki je v dolgem govoru opisoval Stritarjevo literarno ustvarjanje in njegove motive in idejne zamisli, ideale. Svoj nastop je zaključil s sklepom, da Stritarja dandanes vsi cenijo.
Slavljenec se je ganjen ob navdušenih aplavzih občinstva zahvaljeval govorniku in vsem udeležencem. »Dolžnost bi bila«, pravi, »zahvaliti se za preveliko izkazano čast, a vsled tega, kar sem v kratkem lepega doživel, sem utrujen, omamljen. Hvala vsem; Bog vas živi!« Pevsko društvo »Slavec« je nato s toplim čutom in ubrano, natančno zapelo »Slovansko pesem«, na kar se je literat še posebej zahvalil za krasno petje. Predsednik »Slavca« g. Dražil je v imenu pevcev pozdravil jubilanta.
Po zaključku slavnostne akademije se je književniku poklonila delegacija iz Velikih Lašč in Lužarjev. Obe občini sta ga imenovali za svojega častnega občana. Skupino iz pisateljevih domačih krajev, ki je Stritarju izročila častno diplomo, je vodil g. Pucelj, ki je ogovoril slavljenca z besedami svetopisemske vdove, ki ni imela drugega, kot zadnji vinar in še tega je darovala. Tudi Stritarjevi rojaki nimajo razen ljubezni do njega ničesar drugega, kar bi mu podarili. Globoko ganjen se je pesnik zahvaljeval za častno odlikovanje.
Banket. Ob pol drugi uri popoldne se je začel v veliki dvorani Narodnega doma banket, katerega se je udeležilo sto deset oseb. Med banketom je igrala društvena godba. Vrsto napitnic je začel dr. Zbašnik. Godba je zaigrala »Naprej zastava Slave«, ki so jo navzoči stoje poslušali. Drugi govornik župan Hribar je opisoval Stritarjevo ljubezen do rodne zemlje. Po njegovem se sedaj vidi, da naš jezik zmaguje in kraljuje, a zato ima ravno Stritar premnogo zaslug. Napil je torej »prvoboritelju in učitelju našemu«. Nekaj spominov na skupne poti je izrekel deželni šolski nadzornik gospod Fran Levec, ko je omenil malo četo pisateljev iz prejšnje dobe, katero je navduševal idealist Stritar.
V imenu žensk je spregovorila gospa Franja Megličeva; njen govor s poudarkom na tem, da je predel Dolenjske, kjer so se rodili Trubar, Levstik, Jurčič in Stritar, kot nekakšen slovenski Weimar, je bil sprejet z živahnim odobravanjem. Po še nekaj napitnicah ostalih gostov in recitiranjem pesmi na čast Stritarju je dr. Zbašnik prebral pisno čestitko deželnega predsednika Kranjske, ki se je končalo s temi besedami: »Ob Vaši sedemdesetletnici pridružujem se torej tudi jaz Vašim častilcem. Ohrani Vas Bog še leta in leta! Prepričali se boste, da »cvet Vašega delovanja ni odpal brez sadu.« Z odličnim spoštovanjem T. Schwarz, c. kr. deželni predsednik.V imenu »Matice Hrvatske« je pozdravil Stritarja dr. Ante Radić: »Tudi Hrvati imajo povod, da se vesele slavnosti. Kar je storil Stritar za slovenski, to je storil obenem za hrvatski narod«. Godba je zaigrala »Liepa naša domovina«, kar so vsi stoje poslušali. Vrsto napitnic zaključil je jubilant z iskreno zahvalo vsem. Svojo zahvalo je izrazil v pesmi Hvala, ki so jo posebej za to priložnost natisnjeno razdelili med prisotne na banketu.
Na čast poslaništvu „Hrvatske Matice”, ki sta jo predstavljala dr. Radić in dr. Ortner s soprogama, je bil v nedeljo zvečer v mali dvorani hotela Union prijateljski sestanek, ki so se ga udeležili jubilant z gospo soprogo, nadalje župan, deželni šolski nadzornik Fran Levec , dr. Zbašnik, ravnatelji Senekovič , dr. Požar in Šubic, več profesorjev, zastopniki Slovenske Matice in več drugega odličnega občinstva. V prisrčnih napitnicah se je slavila hrvatsko-slovenska vzajemnost na kulturnem polju. Ob polnoči so se hrvaški gostje odpeljali.
Omenimo še, da je v Ljubljano prispelo tudi mnogo brzojavnih pozdravov iz raznih slovenskih krajev in iz tujine. Med drugimi so brzojavili: društvo bolgarskih časnikarjev iz Sofije, dr. Miletič v imenu Društva hrvaških književnikov, »Srpsko književačko društvo« iz Belgrada, »Ruski kružok Zagreb«, skladatelj Parma, čitalnica »Gorica«, društva »Sava«, »Slovenija«, »Celovški klub«; »Zarja« in »Tabor«; iz Reke, Stolaca, Ogrskega Broda na Moravskem so prišle brzojavne čestitke.