Nove šmarnogorske zvonove, proizvode ugledne šentviške zvonarne, so v zvoniku cerkve Matere božje obesili 2. 7. 1928. Na veliki šmaren istega leta jih je blagoslovil tedanji knezoškof Anton Bonaventura Jeglič. Obema slovesnima dogodkoma so prisostvovale množice obiskovalcev. O obeh praznovanjih so poročali predvsem časnik Slovenec, njegova tedenska priloga Ilustrirani Slovenec in tednik Domoljub. Besedilo te zbirke temelji na navedenih virih.
Na portalu Šmarna gora izvemo, da so v cerkvenem zvoniku, ki je preurejen nekdanji obrambni stolp, viseli štirje zvonovi, ki so bili posvečeni Kristusu Kralju, Mariji, sv. Florjanu in nadangelu Mihaelu. Prvi je bil težak skoraj štiri tone (3878 kg) in je bil za Sveto goro nad Novo Gorico drugi najtežji bronasti zvon v Sloveniji. Med prvo svetovno vojno so vojaki zvonove sneli, jih odpeljali in pretopili. Obnova zvonika in izdelava novih zvonov sta trajala do leta 1928, ko so zadoneli novi zvonovi. Od četverice zvonov, katere so verniki zvlekli na Goro, sta ostala zgolj še Marijin in najmanjši Mihaelov zvon.
Viri:
– Ilustrirani Slovenec: tedenska priloga Slovenca, letn. 4, št. 29, 15. 7. 1928, str. 231; št. 38, 16. 9. 1928, str. 303 (s slikami)
– Hrastov, R.: In spet so zapeli zvonovi …: V: Domoljub, leto 41, št. 34, 22. 8. 1928, str. 532.
– Prevoz novih zvonov na Šmarno goro! V: Slovenec, leto 56, št. 148, 3. 7. 1928, str. 4.
– Slovesnost posvečevanja zvonov na Šmarni gori. V: Slovenec, leto 56, št. 186, 17. 8. 1928, str. 4.
– https://www.smarnagora.com/index.php?page=ogori&pg=zgodovina#t1
