Uvod
Srednje velika občina Prevalje s 5807 ha ali 58,07 km², v kateri je leta 2016 živelo 6780 prebivalcev,(1 ) obsega del spodnje Mežiške doline in meji na vzhodu na občino Ravne na Koroškem, na zahodu na občino Mežica, na severu in severozahodu na Republiko Avstrijo in na jugu na občino Črna na Koroškem. Od leta 1995 je del koroške statistične regije, ki povezuje 12 občin in štiri upravne enote (Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje ob Dravi) na območju Mežiške, Dravske in Mislinjske doline. Na tem geografsko razgibanem terenu med Karavankami in Pohorjem je leta 2016 živelo 71.390 ljudi(2) in delovalo 19 osnovnih šol z 19 podružnicami(3). Na petih srednjih šolah, združenih v Šolski center Ravne na Koroškem in Šolski center Slovenj Gradec, je potekalo 29 srednješolskih programov na Gimnaziji in Srednji šoli Ravne, na Srednji zdravstveni šoli, Gimnaziji in Srednji šoli v Slovenj Gradcu ter na Srednji šoli Muta(4). V regiji delujejo tri visoke in ena višja šola: Visoka šola Ravne(5), Visoka šola za tehnologijo polimerov Slovenj Gradec(6), Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec (7), Višja strokovna šola pri Šolskem centru Ravne na Koroškem (8) in ljudske univerze v Radljah ob Dravi, Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem(9). V teh treh mestih delujejo tudi glasbene šole z izpostavami v krajih vseh treh dolin. Občina Prevalje se ponaša z visokim odstotkom števila doktorjev znanosti na število prebivalcev v regiji in Sloveniji. Tako je leta 2009 občina Prevalje po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije imela 5,6 odstotka doktorjev znanosti na tisoč prebivalcev, Slovenija pa 3,2 odstotka (10).
Razvoj šolstva ima tudi v naših krajih daljšo tradicijo, povezano s splošnim urejanjem izobraževanja v državi in s potrebami gospodarskega razvoja. Tako se je formalno izobraževanje razvijalo pod vplivom splošnih predpisov, družbenega razvoja, gospodarskih potreb in angažiranosti posameznikov itd. Največji razmah je izobraževanje dobilo po industrijski revoluciji, ko so v novih, sodobnih industrijskih obratih potrebovali delavce, ki so znali brati, pisati in računati. Tudi na Prevaljah, kjer je od začetka 19. stoletja obratovala prva železarna za proizvodnjo železniških tirnic v avstrijski monarhiji.
Vloga prvih učiteljev in vzgojiteljev je dana staršem oziroma družinski ali rodbinski skupnosti. Z ustanavljanjem ustanov, ki so prevzele strukturirano, načrtovano, namerno in časovno opredeljeno izobraževanje z veljavno javno kvalifikacijo ali brez nje, se je uveljavilo organizirano neformalno in formalno izobraževanje(11).
Začetki takega izobraževanja segajo v srednji vek, zato se ozrimo v širšo okolico Farne vasi in Mežiške doline, kjer so delovala takratna izobraževalna središča, od koder so v naše kraje prišli posamezniki, zlasti duhovniki. Večina ljudi takrat ni znala brati in pisati, znanje in vedenje so pridobili z opazovanjem, preko ustnega izročila in z izkustveno metodo. Lahko bi rekli z neformalnim izobraževanjem, ki ima tudi danes svoje mesto v procesu pridobivanja vedenja in izkušenj za delo in življenje.
V srednji vek, v čas samostanskih šol, segajo začetki formalnega izobraževanja, saj se za vse samostane, kot navaja Lasbaher, »poleg redne ugotavlja vsaj občasna samostanska šola«(12). Koliko posameznikov iz Mežiške, Mislinjske in Dravske doline je pridobilo osnovna znanja v takratnih oddaljenih in bližnjih samostanskih in intelektualnih središčih, nam ni kaj dosti znano. Njihova geografska razporeditev pa kaže, da so pokrivala tudi tukajšnje območje(13).
V Dravski dolini sta razvoj kar pet stoletij sooblikovala dva samostana. V Marenbergu, danes Radlje ob Dravi, so med letoma 1251 in 1782 domovale redovnice reda dominikank, za katere je znano, da so na začetku 15. stoletja imele posest tudi na Lešah.
Na Muti naj bi, kot navaja Mlinarič, samostan viljemitov, v listinah prvič omenjen leta 1271, stal že leta 1257, ustanovili so ga bamberški škofi, takrat posestniki Mute(14). Dve desetletji po prvi omembi ga navajajo kot samostan avguštincev, ki so ga ustanovili grofje Celjski(15).
V obdobju reformacije se je na območju Mežiške doline, še zlasti v Črni in njeni okolici, v 16. stoletju še močno vezani na Savinjsko in Šaleško dolino, zasidrala protestantska vera. Leta 1603 so se po navedbah Dolinška na Rezmanovo v Črni naselili jezuiti(16). Med leti 1603 do 1773 je bila pod nihovim okriljem guštanjska župnija. Znano je tudi, da so jezuiti ob katoliški reformi, ko je postala skrb za mlade še pomembnejša, prevzeli vzgojo dečkov. Vzgojo deklic so takrat zaupali redovnicam uršulinkam(17). Te so v Celovcu začele delovati 1670. leta(18).
Delovanje župnijskih, mestnih in drugih šol, v katerih so branje, pisanje in računanje praviloma poučevali duhovniki, je posameznikom omogočalo pridobiti osnovna znanja. V 13. stoletju, ko so ustanavljali župnijske šole v takratnih večjih koroških in štajerskih mestih, kot so Šentvid pri Celovcu (1220), Velikovec (1231) in Maribor (1224), je, po navedbah Lasbaherja, leta 1228 omenjena župnijska šola tudi pri cerkvi sv. Pankracija v Starem trgu pri Slovenj Gradcu19. Nadalje navaja, da so v Slovenj Gradcu sredi 14. stoletja poučevali že v mestni šoli(20). Takšna šola naj bi od 16. stoletja dalje delovala tudi v Vuzenici(21).
Izobraževanje je tisočletje dolgo temeljilo na krščanski vzgoji, zavzemanje za ljudsko šolo, ki bi »zajela otroke vseh slojev«(22), sega v obdobje protestantov in Primoža Trubarja. Različni avtorji navajajo domnevo o delovanju protestantskih šol po Trubarjevi zamisli v Guštanju, Dravogradu in Slovenj Gradcu. Pristavnik na podlagi Mravljakovih navedb, da je po razširitvi protestantizma v Mežiški dolini v Guštanju deloval protestantski pastor in pedagog Štefan Kimmerling, sklepa, da je tu v tem času »že obstajala osnovna šola, kakršno si je zamislil Primož Trubar«(23).
Kimmerling je bil rojen Augsburžan, bakalavreat univerze v saškem Halleju in leta 1584 učitelj v Dravogradu, od leta 1586 pa pridigar v Slovenj Gradcu. Od tam se je moral večkrat umakniti na Gaiβruckov grad Grünfels v Guštanju(24). Enaki šoli sta delovali še v Dravogradu in Slovenj Gradcu, protestanti so poučevali v Velikovcu in na gimnaziji v Celovcu(25).
V Guštanju je leta 1700 trško šolo ustanovil »takratni generalni vikar Podjunske doline in župnik v Farni vasi ter v Guštanju Gašper Pilat.«(26) Po njem se imenuje Pilatova ustanova. Iz nje so dobivali štipendije dijaki iz Mežiške doline za študij v nadvojvodskem jezuitskem kolegiju v Celovcu. Ustanovitelja ustanove Pilat in pl. Sichten iz Doba sta med letoma 1700 in 1754 v bližini cerkve sv. Egidija sezidala hišo, v kateri je bila tudi šola(27). Med prejemniki štipendije Pilatove ustanove je zapisan tudi dr. Franc Sušnik.
_____
1 https://www.stat.si/obcine/sl/2016/Municip/Index/129, 4. 2. 2019.
2 http://www.stat.si/obcine/, 2. 9. 2016.
3 http://www.dijaski.net/osnovne-sole/seznam-osnovnih-sol.html#R4, 2. 9. 2016.
4 http://www.dijaski.net/srednje-sole/iskalnik-srednjesolskih-programov.html?rg=4&ty=&prg=&d=0, 2. 9. 2016.
5 http://www.dijaski.net/studij/visoka-sola-ravne-na-koroskem.html, 2. 9. 2016.
6 http://www.dijaski.net/studij/visoka-sola-za-tehnologijo-polimerov-jk-svz.html, 2. 9. 2016.
7 http://www.dijaski.net/studij/vszv-sg/vsi-studijski-programi.html, 2. 9. 2016.
8 http://www.dijaski.net/studij/solski-center-ravne-na-koroskem-visja-strokovna-sola.html, 2. 9. 2016.
9 http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanje_ odraslih/izobrazevanje_odraslih/seznam_ljudskih_univerz/, 2. 9. 2016.
10 Prevaljski doktorji znanosti. Kulturno društvo Prevalje, Prevalje, 2011, str. 5.
11 http://www.ssgt-mb.si/projekti/projekti-munus2/formalno-neformalno-in-priloznostno-izobrazevanje/, 2. 9. 2016.
12 Lasbaher, Franček (ur.): Slovensko-avstrijske šolske vzporednice : koroški ravnatelji na Dunaju, 9. in 10. oktobra 2001. Radlje ob Dravi: Osnovna šola; Slovenj Gradec: Zavod RS za šolstvo, enota, 2002, str. 20.
13 Samostane so ustanovili: v Krki pri Celovcu leta 975 benediktinke, v Seckauu pri Lipnici leta 1140 avguštinci, v Gornjem Gradu leta 1140 benediktinci, v Žičah leta 1170 kartuzijni v Brežah leta 1221 dominikanci, bili so tudi v drugih slovenskih krajih. Bližje so delovali benediktinski redovniki v Šentpavlu od leta 1091, gimnazija je izšla iz latinske šole, ustanovljene leta 1809. V Dobrli vasi je bil leta 1194 avguštinski samostan, leta 1603 so ga prevzeli jezuiti, postal je center kulturnega življenja v Podjuni do leta 1773, ko so red jezuitov razpustili. V Št. Andražu so leta 1212 delovali avguštinci, v Velikovcu leta 1256 viljemiti, nekdanji avguštinci, in v Mariboru v 13. stoletju minoriti.
14 Jože Mlinarič, Bojan Nedog (ur.), Marenberški dominikanski samostan : 1251–1782. Celje: Mohorjeva družba, 1997, str. 21.
15 Ludwig, Franz: Neuestes Conversations-Lexicon, oder allgemeine deutsche Real-Encyclopädie für gebildete Stände. Von einer Gesellschafi von Gelehrten ganz neu bearbeitet. Wien 1825–1836, 18 Bände und ein Supplementband, str. 14, https://de.wikisource.org/wiki/Enzyklop%C3%A4dien_und_Lexika.
16 Dolinšek, Maks: Tri doline v koroški zgodovini. 720 let Ravne na Koroškem. Marjan Kolar, ur., Mestna koferenca SZDL, Ravne na Koroškem, 1968, str. 78.
17 Red je bil ustanovljen leta 1535.
18 Pivec – Stelè, Melita: Starejši ženski samostani v Sloveniji. Kronika slovenskih mest, letn. 7 (1940), str. 155.
19 Lasbaher, Slovensko-avstrijske šolske vzporednice, str. 20.
20 Lasbaher, Slovensko-avstrijske šolske vzporednice, str. 22.
21 Sterže, Jana: Vuzenica z okolico do jožefinske dobe. Vuzenica, 2003, str. 100.
22 Gabrič, Aleš: Sledi šolskega razvoja na Slovenskem. Digitalna knjižnica, Dissertatione 7. [Elektronski vir], 2009, str. 13.
23 Pristavnik, Alojz: Pregled zgodovine osnovnega šolstva na Ravnah na Koroškem. Ravne na Koroškem: OŠ Prežihovega Voranca, 1997, str. 8.
24 Košan, Marko: Reformacija in protireformacija v Slovenj Gradcu 1527–1629. Iz zgodovine Koroške, Kronika, 2. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. 2008, str. 237. 25 Pristavnik, Alojz: Pregled zgodovine osnovnega šolstva, str. 8.
26 Pristavnik, Alojz: Zgodovina šolstva v Mežiški dolini do leta 1918. Iz zgodovine Koroške, Kronika, 2. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. 2008, str. 362.
27 Pristavnik: Zgodovina šolstva v Mežiški dolini do leta 1918, str. 362.