Na robu ilirskobistriške občine leži vas Nova vas ali kot jo imenujejo sami vaščani Smrdeče. Njeni prebivalci so v letu 2016 na pobudo Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica v okviru projekta Dnevi evropske kulturne dediščine obnovili staro vaško napravo za stiskanje mošta – prešo oz. »vinto« in na njej iz domačih jabolk tudi strli sladki mošt.
Posebnost te preše oz. vinte je stiskanje tropin (dropov), ki poteka na prav izviren način.
Obnova vinte
Napravo za pridobivanje mošta oz. »vinto«, kot so domačini z eno besedo imenovali vse sestavne dele skupaj, so uporabljali vaščani celotne vasi. Stara naprava je bila postavljena 1929 leta in je delovala do 1975 leta. Do začetka obnove sta ostala ohranjena dva kamnita elementa, kolo ter podstavek stiskalnice, ter nekaj preperelih lesenih delov.
Vaščani so se najprej lotili izdelave rahlo ukrivljenega lesenega korita za trtje sadja. Za izdelavo so uporabili deblo črnega bora za katerega velja, da je odporen na vlago in se lepo obdeluje. Deblo so odžagali na zahtevano dolžino, ga olupili, obtesali in izoblikovali podolgovat kvader. Nato so ga ročno izdolbli (tesali s teslom). Izdelano korito je dolgo 4 m, globoko in široko pa 20 cm.
Za kamnito kolo premera 1,20 cm, debeline 10 cm so izdelali novo leseno borovo os (suro). Os je dolga 6,5 m in je na daljšem delu vpeta v vrtišče (v rogovilast kol).
Za izdelavo lesene lestve za vinto so uporabili akacijev les. Lestev je visoka 3,8 m in ima snemljive kline. Na en klin je postavljena nosilna stiskalna gred, katera je povezana s prešo.
Na koncu so izdelali še leseno skrinjo (kišto). Skrinja je na vrhu odprta in razstavljiva. V njo se strese strto sadje. Izdelano leseno skrinjo so postavili na kamniti podstavek stiskalnice.
Stiskalnico oz. prešo so postavili v bližino zadnje hiše, v Stražo, kot ji pravijo vaščani. Vinta se prek pokončne grede opira na staro bukev, katera je služila temu namenu že leta 1929.
Pridobivanje mošta
Obrana jabolka so v preteklosti vaščani v gnojnem košu pripeljali do lesenega korita. Jabolka so nato s pomočjo manjšega lesenega škafa (koblića) stresali v korito. Nato so najmanj štiri ljudje potiskali kamnito kolo po koritu toliko časa, da so sadje temeljito strli in zmečkali. Zmečkano sadje se je lepilo na obod korita, zato so ga s posebno, večjo ravno leseno kuhalnico vračali nazaj pod kolo. Strto sadje se imenuje dropi oz. tropine. Tropine so z leseno vejavnico (velnico) zajemali in jih naložili v lesene škafe ter jih stresli v leseno skrinjo (prešo). Prešo so napolnili do vrha. Tropine so obtežili z lesenimi kladami, katere so se tesno prilegale skrinji. Nato je moški po lestvi splezal do stiskalne grede in odmaknil klin na lestvi. Gred je pritisnila na klade, ki so stisnile tropine. Zaradi pritiska je iz njih po utoru (žlebu) v kamniti podlagi pritekel sok in se skozi luknjo, skozi cevko iztekal v leseni škaf. Da bi iz tropin iztisnili ves sok, so morali nenehno povečevati pritisk na klade z odvzemov klinov na lestvi. Ko so odvzeli skoraj vse kline razen nekaj spodnjih so na gred obesili verigo. Pod zadnji klin so vstavili leseni vzvod in nanj zavezali visečo verigo. Moški so se oprli na vzvod in pritisk na lesene klade v skrinji se je spet povečal. Da bo obdržali stalen pritisk in napetost verige so nad gredo vstavili klin. Da bi iz tropin iztisnili ves sok, so ponovno povečali pritisk na klade tako, da so vzvod (suro) dvignili in verigo skrajšali.
Po približno dveh urah, ko je curek mošta presahnil, sta možakarja skrinjo dvignila, jo razstavila in tropine raztresla na rob prostora. Tako pripravljen mošt so doma shranili v lesene sode. Dokler je bil sladek so ga pili vsi člani družine, ko je poteklo alkoholno vrenje in je nastal jabolčnik (vino), pa so ga pili le odrasli.
Na isti način so trli tudi hruške (največkrat sorto tepko) in nastalo je hruškovo vino, ki je bilo boljše in močnejše. Pili so ga ob posebnih dogodkih (poroke). Iz mošta, stisnjenega iz slabših sort jabolk je po enem letu zorenja v sodih nastal kis.
