Od travnika do parka

Na pobudo župana Neckermanna je bilo leta 1871 ustanovljeno nemško olepševalno društvo, ki je na bivšem pašniku takoj začelo z urejanjem poti, cvetličnih gred ter zasajanjem drevja in grmovnic. Postavilo je tudi prvo kavarno v švicarskem stilu ob vznožju Miklavškega hriba. Prvemu drevoredu so se postopoma pridružili še drugi, najprej iz takrat modnih dreves – jagnedov, ki so jih pozneje zamenjali kostanji; le-ti še danes tvorijo ogrodje parka. Največ zaslug pri urejanju parka do leta 1890 je imel gospodar društva, pivovarnar Karel Mathes. Med drugim je dal dal zgraditi Gozdno restavracijo s kegljiščem in dosegel, da so mestni park povečali z nakupom zasebnih zemljišč na pobočjih nad parkom. Tako so na Rajterjevem hribu  uredili poti z razglednimi točkami in paviljonom. Leta 1892 so parkovno območje še povečali z odkupom posesti zahodno od Gozdne restavracije in Meškovega (Seidlovega) studenca, celota pa je iz dotedanje občine Celje – okolica leta 1896 prešla pod okrilje občine Celje – mesto. Z njenimi dotacijami in s prispevki bogatih meščanov je društvo zaposlilo usposobljenega vrtnarja in park skrbno negovalo.