V Celju se je v času prve svetovne vojne zdravilo tudi več tisoč ranjencev hkrati.
Skozi Pragersko, torej tudi zagotovo skozi Celje, so že septembra 1914 vsakodnevno vozili vlaki z ranjenci. V Celju so bile nameščene garnizonska bolnišnica iz Trsta, dve rezervni vojaški bolnišnici in okrevališče s skupno 3300 posteljami. Za nastanitev zdravih in ranjenih vojakov so uporabili vse razpoložljive kapacitete. Januarja 1915 je bilo v Celju na zdravljenju 2500 ranjencev, v okolici pa veliko okrevajočih. Naslednje leto se je število v mestu nastanjenih ranjencev povzpelo na 3500, kar je v primerjavi s številom prebivalstva (7000) izredno veliko.