Po maturi v Ljubljani leta 1896 je Župančič šolanje nadaljeval na Dunaju. Istega leta je na Dunaju pričel študirati tudi Ivan Cankar, Josip Murn je ostal v Ljubljani, Dragotin Kette pa je odšel v Novo mesto in čez dve leti na tamkajšnji gimnaziji maturiral. Župančič se je na dunajski filozofski fakulteti vpisal na študij zgodovine in geografije. To odločitev je kasneje sicer obžaloval, saj si je bolj želel študirati slavistiko.
Na Dunaju je bival na različnih naslovih, eden od teh je bil še danes delujoči študentski dom v devetem dunajskem okraju na Porzellangasse. Ves čas bivanja na Dunaju je trpel pomanjkanje. Bil je sicer štipendist Knafljeve ustanove, kar pa ni zadostovalo za še tako skromno življenje slovenskega študenta. Materin brat Rudolf Malič, ki je tisti čas živel na Dunaju, mu je priskrbel službo pisarja na ministrstvu za trgovino, kjer je bil tudi sam zaposlen. A s tem se je Župančič znašel v brezizhodnem položaju: finančno je bil sicer preskrbljen, vendar mu je duhamorno uradniško delo jemalo preveč časa, zaradi česar ni mogel študirati. Posledično v tem času študija ni zaključil.
Toliko bolj pestro pa je bilo v dunajskem obdobju Župančičevo literarno ustvarjanje. Razgibano kulturno življenje na prelomu stoletja na Dunaju je na Župančiča delovalo izredno spodbudno. Že v začetku študija je postal član Literarnega kluba, katerega namen je bil v slovensko književnost uvajati sodobne literarne smeri. Tu se je prvič srečal z dekadenco in simbolizmom. Člani kluba so bili naturalistično usmerjeni, med njimi zlasti Fran Govekar, ki je v slovensko književnost prvi uvedel naturalistične prvine (alkoholizem, nemoralnost, dednost.) Ta mlada generacija slovenskih pesnikov in pisateljev si je na Dunaju nadela oznako moderna, ki danes označuje slovensko književnost z začetka dvajsetega stoletja.
Na prelomu stoletja je bil na Dunaju čas kavarniške kulture. Člani slovenskega Literarnega kluba so se srečevali v Edrovi gostilni na Ottakringerstrasse in v kavarni Fin de Siecle na Hernalser Gürtel. Prav tako so se predstavniki dunajske moderne shajali v kavarni, le da v samem centru mesta, medtem ko so se slovenski literarni ustvarjalci srečevali v delavski četrti na obrobju mesta.
Župančič je v tem času pod vplivom sodobnih evropskih smeri ustvaril dela, ki jih je potem povečini objavil v prvih dveh pesniških zbirkah.
