V godbi je igral od 1955. do 1990. leta.
Kaj nam lahko poveste o svojem delovanju v godbi na pihala in o sami godbi?
»V godbi sem igral od 1955. do 1990. leta. Ob mojem prihodu so godbo podpirala vsa podjetja v konjiški občini, najbolj pa jih je podpiral Konus. Za uniforme je občasno skrbel Konus, v glavnem pa odbor godbe iz zbranih sredstev. Tisti čas smo imeli za uniformo rdeč suknjič in rdečo kapo ter modre hlače.
Takrat je imela godba 55 članov, v kriznih obdobjih pa le 18. Prva ženska v godbi je bila Irena Portšlager.
Najsrečnejše trenutki so bili, ko smo dobivali priznanja, ko smo igrali na koncertih ali na gostovanjih.
Kmalu po vojni, okrog 1950, je bil predsednik godbe Rudi Gorenjak, za njim do 1989 Jože Fideršek in za njim Drago Štruc.
Sprva smo vadili v “Alfi”, imenovani tudi Konusova “menza”, ki pa ni bila najprimernejša za vadbo. Ko je Konus to stavbo potreboval za skladišče, smo se preselili v takratni Mladinski dom, današnjo Konjičanko. Nato pa smo z lastnimi sredstvi in po zaslugi predsednika Fiderška zgradili lastni dom.
Okrog leta 1955 sta bili dve godbi, Mladinska godba in Godba na pihala Slovenske Konjice.
Največje uspehe je godba doživljala v času predsednikovanja Jožeta Fiderška. Godba je sprva tekmovala v tretji jakostni skupini, obstajale so namreč tri jakostne skupine, nato pa je napredovala v drugo jakostno skupino, v kateri je osvojila 1. mesto.«