Temelje kulture tega prostora, naše pokrajine in ljudi, ki v njej živijo, najbolj celovito dojemamo z opazovanjem kulturne dediščine. Vsa naša materialna dediščina, od koščene šivanke ledenodobnih lovcev do mogočnega srednjeveškega gradu, nas s svojo raznolikostjo in neskončnimi variacijami opominja na to, da se življenje nenehno spreminja. Pravzaprav so spremembe edina stalnica, saj se največja lepota in pestrost življenja oblikujeta v večnem plesu nastajanja, prilagajanja, opuščanja in propadanja. Pestrost našega kulturnega izraza je dokaz naše življenjske sile in kulturne veličine.
Knjiga z različnimi zgodbami, pogledi in perspektivami z besedo in sliko vabi v razmišljanja in raziskovanja prostora okoli nas. Osrednjo besedo imajo spomeniki ali kot jih v knjigi imenujemo pomniki preteklosti, gradniki našega kolektivnega spomina. Pri pomnikih ne gre le za materialne ostanke preteklosti, ki so skozi formalno varstvo dobili oznako spomenik oziroma dediščina, ampak tudi za nesnovni zapis, bogat z številnimi pomeni, zgodbami in vrednotami, tudi opomini, ki jih je vredno ohraniti. Na izbranih primerih lahko opazujemo, kakšen je bil nekoč in kakšen je danes odnos družbe do dediščine, koliko je z njimi spoštljiva v negi in varovanju ali neskrbna, in prav tako, s kakšnimi pristopi jih je stroka uspela ali ne zaščititi in izbirati primerne pristope, da so se ohranili v najboljši možni meri do danes.