Leta 2016 bo v Ljubljani potekala že 60. spominska prireditev Pot ob žici, za katero skrbi društvo Zeleni prstan. Prireditev je skozi leta nosila različna imena: Ob žici okupirane Ljubljane, Pohod po poteh partizanske Ljubljane, Objemi svoje mesto, Pohod po poteh svobodne Ljubljane, Pohod Ljubljana in sedanji Pohod ob žici. Zadnji naziv prireditve velja od leta 2005. Ime same fizične poti Pot spominov in tovarištva (v uporabi je tudi kratica PST) pa velja od leta 1985.
Pot spominov in tovarištva ni namenjena le vsakoletni veliki spominski prireditvi, marveč tudi vsakodnevni sprostitvi in rekreaciji mladih in starih prebivalcev Ljubljane.
Predsednica društva Zeleni prstan gospa Ana Nuša Kerševan, nekdanja ljubljanska županja, pripoveduje o načrtih in poteku izgradnje Poti spominov in tovarištva:
»Prvi pohodi in teki trojk so potekali po originalni trasi nekdanje žice. Leta 1961 je bila trasa označena s sto dvema osmerokotnima spominskima kamnoma (avtor arhitekt Vlasto Kopač), ki so jih financirala ljubljanska podjetja. Že pred tem pa so bili postavljeni spomeniki na križiščih, kjer so ljubljanske vpadnice prečkale traso nekdanje žice (Celovška, Tržaška, Zaloška, Litijska in Dolenjska cesta). Leta 1968 je bil sprejet odlok o zaščiti spominskih kamnov, spomenikov in trase žične zapore.
Leta 1972 je Mestna konferenca Zveze mladine Slovenije predlagala ureditev sprehajalne poti na trasi nekdanje žice. Predstavili so idejni načrt treh študentov arhitekture, ki so predlagali 34 km dolgo in 6 metrov široko pešpot posuto s peskom in obdano z zeleno z drevjem posajeno površino. Leta 1974 je bil ustanovljen odbor za izgradnjo takrat imenovane Aleje spominov in tovarištva in odobreni so bili načrti ter poimenovanje Pot spominov in tovarištva. Začetek gradnje je bil simbolično označen s posaditvijo drevesa. Kasneje je bilo ob trasi na novo posajenih preko 6000 dreves. Saditev novih dreves se še vedno nadaljuje.
Gradnja je najbolj intenzivno potekala v obdobju od leta 1977 do leta 1985. PST je bila grajena s prostovoljnim delom predvsem mladinskih delovnih brigad iz Ljubljane in Slovenije, pa tudi iz ostalih takratnih jugoslovanskih republik in mest iz tujine, s katerimi je bila Ljubljana pobratena.
Pot spominov in tovarištva je bila simbolično odprta ob pohodu na praznik osvoboditve Ljubljane 9. maja 1985. Takrat so bili ob križiščih z vpadnicami postavljeni jambori za zastave, Pot je bila označena z novimi usmerjevalnimi tablami in zemljevidi (avtor arhitekt Janez Koželj).
Zaradi pojavov vandalizma in zanemarjanja vzdrževanja PST je bilo leta 1992 na pobudo Ljubljančanov ustanovljeno društvo Zeleni prstan. Osnovni namen ustanovitve društva je bil, »da bi namen, pomen in videz Poti spominov in tovarištva ohranili za današnjo rabo in prihodnost, da bi kot organizirana javnost v pomenu civilne družbe bdeli nad vzdrževanjem in dokončanjem gradnje in da bi krepili, spodbujali in negovali voljo mirnega, srečnega in zdravega življenja.«
Podatki o udeležbi na vsakoletnih pohodih povedo, kako se je zanimanje med meščani krepilo, pohodi pa so tekom let dobivali dodatne elemente: vrsto dodatnih tekmovanj, tekov za različne kategorije, nekaj časa so se pridruževala tudi tekmovanja motoristov, podeljevale so se različne priložnostne nagrade. Danes je značilni element pohoda priljubljen tek trojk. Pohod se je vedno prilagajal življenju mesta.
Na prvem pohodu leta 1957 so našteli 370 udeležencev, že naslednje leto pa kar petkrat več. Najbolj množično so se meščani udeleževali pohodov v obdobju osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so beležili okoli 100.000 pohodnikov in raznih tekmovalcev (npr. leta 1981 jih je bilo kar 126.530).«
Vir: Ana Nuša Kerševan: Kako smo zgradili današnjo Pot spominov in tovarištva. (Brošura 60-obletnica Pohodov ob žici)