Prejšnji naslovi: Vrhnika 15 (1890); Vrhnika 101 (1914); Stara cesta 7 (1934)
Lastniki: Matevž Pustavrh (1824, 1838); Franc Golob (1870); Marija Tišler (1879); Janez Potrebuješ (1890); Alojz Potrebuješ (1934)
Pritlična zidana hiša ima simetrično dvokapno streho z enostranskim čopom. Na dvoriščni fasadi je ohranjenih nekaj baročnih fragmentov. Portal iz črnega apnenca nosi letnico 1882.
V hiši je konec 19. stoletja stanoval posestnik in kamnoseški mojster Janez Potrebuješ, rojen 1. 1. 1830 v Horjulu, z ženo Marijo. Hišo je kupil leta 1886 od advokarskega pisarja Janeza Cukeleta, ki je prav tako stanoval tu z ženo Mathildo Sadnikar. Pri njih je živela še gostačica vdova Ivana Divjak, rojena 15. 5. 1843 na Vrhniki, s tremi otroki, in sicer z Janezom (rojen 17. 5. 1870), Marijo (9. 9. 1871) in s Franco (10. 10. 1873). Leta 1910 se omenjajo kot stanovalci v hiši: hlapec Matevž Bradeška, podnajemnica Marjeta Malavašič, brivec Josip Mlinar, Franc in Antonija Trepal, kasneje pa tudi vdova Filipina Pirčak, vajenca Ivan Potočnik in Alojz Platnar ter železničar Filip Kete.
Naslednik posesti, kolarski mojster Alojz Potrebuješ, je imel na dvorišču kolarsko delavnico. Izdeloval je vozove vseh vrst, male vozičke, smučke in sanke. Poročil se je z Ano Vihtelič, Mrovcovo Ančko, s katero sta imela sina Pavla (rojen 1926). Ana je mlada umrla; pozneje se je poročil z Francko Voljč. Prejel je tudi odlikovanje Maistrovega borca za udeležbo v boju za severno mejo v času od novembra 1918 do februarja 1919.
Po njegovi smrti je hišo nasledil sin Pavel, tudi kolar, zaposlen v Opekarni. Poročil se je z Albino Ogrin. Sedaj prebivata v hiši hčeri Mojca in Cvetka z družinama.
V stavbi poleg hiše so bila zgoraj stanovanja, spodaj pa je imel nekaj časa delavnico izdelovalec harmonik Anton Železnik. V hiši so opravljali tudi krojaško, klobučarsko in šiviljsko obrt. Ob cesti na desni je imela Katarina Dremelj majhen lokal (od 1929 dalje) z volnenimi jopicami in s puloverji, ki jih je pletla v delavnici s pletilnim in šivalnim strojem. Pletenine je prodajala doma in na sejmih po Notranjskem. V pletilstvu je bila redno zaposlena le njena hči Pepca, poročena Malavašič, in v zimskem času dodatno zaposlena pomočnica.
Dremljevi so stanovali v frčadi nad delavnico. Od devetih otrok sta bila dva sinova umetnika. Stane Dremelj, rojen 9. 11. 1906, ki je nazadnje živel v Radovljici, je bil priznani kipar in medaljer. Aco Dremelj je prav tako študiral umetnost. Nekaj časa se je ukvarjal z aranžerstvom, znane pa so njegove slike z barjanskimi motivi v posebni tehniki na ultrapas.
Po koncu druge svetovne vojne so v Potrebuješevi hiši živeli Galetovi z gradu Bistra, preden so se odselili na Dunaj. Tu pa je od leta 1951 dalje dvajset let živela tudi družina Jožeta Brenčiča po odhodu iz Majerjeve hiše. Pred hišo je včasih stala kamnita klopca, na kateri se je lahko odpočil utrujeni popotnik ali pa so ženske malo poklepetale.