»Prej nič slovenskih, sedaj pa nič nemških« (1918–1941)

Službo učitelja na Prevaljah je nastopil prvi slovenski upravitelj Lovro Horvat, bil je tudi skladatelj. Glavnina šolske zakonodaje iz prejšnje države je ostala v veljavi vse do leta 1929, ko so uvedli splošno in obvezno osnovno šolo. Zakon je uvedel tudi načelo skupnega poučevanja dečkov in deklic ter razrede, oddelke in ocene, kot jih poznamo danes. Najstarejša nemška kronika šole Prevalje je iz obdobja od leta 1915 (rokopis na treh listih) do leta 1923, vendar ni ohranjena v celoti. Za naslednja leta so na voljo izvirne kronike za matično šolo.

»Na tem mestu omenjam, da so se uničili maja 1919 ob priliki bojev za Koroško vsi arhivi šole, vsa šolska kronika od postanka šole do preobrata in le skromni in pomanjkljivi podatki so se našli tu in tam. Vendar so vsi zgoraj navedeni podatki popolnoma zanesljivi.«

Slovenski šolski muzej, Dokumentacijska zbirka, mapa šole Prevalje, priloga k »Šolskemu listu«, Šolska kronika 1919, zapisal Karel Doberšek

Iz zapisa v kroniki razberemo, da od 5. maja 1919 do 10. julija 1919 ni bilo pouka, ker je avstrijska ljudska vojska (volkswehrovci) prodrla preko meje in zasedla naše kraje. Šolo so v tem času popolnoma izropali vojaki in nemškutarji v civilu. Uničeni so bili vsi arhivi, knjižnica in vsa učila, deloma tudi šolska uprava. Z velikim trudom se je pouk spet začel 10. julija 1919. Ukinjena je bila nemščina in uvedena srbohrvaščina. Ravnatelji so morali izpolnjevati statistične podatke v obrazce, napisane v cirilici(11). Sprejet je bil tudi nov učni načrt za »realije« (naravoslovje s prirodopisom), uvedli so metodično novost, pri pouku so ob nazorni razlagi učiteljev vse bolj sodelovali tudi učenci. Ni bilo učbenikov, na pomoč je priskočil šolski časopis Mlada Jugoslavija.

V sklopu šole je 1. novembra 1920 začel delovati slovenski otroški vrtec, prva »vrtnarica« je bila Ana Kordež – Blažej. Slovenski vrtec je deloval na današnjih Starih sledeh v opuščeni stavbi obrtne delavnice. Vrtec je obstajal že kakih deset let pred vojno, a je bil nemški, in otroci vanj niso radi hodili zaradi neprijaznosti »vrtnarice«, ki je niso ali so jo slabo razumeli.

Mohorjeva družba

Iz Celovca se je na Prevalje preselila Družba sv. Mohorja(12). Ker je na Prevaljah primanjkovalo prostorov, so ji odstopili šolo v Farni vasi in v njej se je nastanila uprava Družbe sv. Mohorja, tiskarna pa je delovala na Starih sledeh. Učenci so se porazdelili na prevaljsko šolo, kjer je pouk potekal v slovenskem jeziku. Po ponovnem odloku višjega šolskega sveta v Ljubljani št. 8235 z dne 11. septembra 1922 je bila za stalno ukinjena šola v Farni vasi. Leta 1926 so staro šolsko poslopje prodali Mohorjevi družbi za 46.000 din.

Oktobra 1919 je minister za notranje zadeve določil, da se v šoli med drugimi praznujejo tudi naslednji prazniki:
– 1. december, zedinjenje SHS;
– 10. december, rojstni dan prestolonaslednika regenta Aleksandra;
– 28. junij, Vidov dan, zaključek šolskega leta s proslavo;
– 12. julij, rojstni dan kralja Petra I.

»Za proslavo narodnega praznika je tukajšnja narodna omladina g. St. Orkotu, državnemu veterinarju, darovala naši šoli sliko ‘Ujedinjenje’, zrelejšemu učencu pa slike kraljeve dvojice in večje število mladinskih spisov patriotične vsebine.«

Šolska kronika, 1922/1923, zapisal Lovro Horvat, šolski upravitelj.

Na Prevaljah se je v prostorih šole 1. marca 1922 začel file tečaj, ki ga je ustanovil Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani. Tečaj so v naslednjih letih vodile učiteljica ročnega dela Marija Lodrant, Justina Sušnik, poročena Kališnik, in Pavla Sušnik, poročena Filip. Med počitnicami so tečajnice pripravile razstavo izdelkov in z njo so doživele velik uspeh ter pohvalo, o čemer se je še dolgo govorilo. V kroniki zasledimo zapisnik o nadzorovanju šole, ki navaja, da mora okrajni šolski svet kupiti za razrede slike kralja Aleksandra, publikacije Slovenske šolske matice in urediti sadovnjak.

Ugotavljali so, da se je šolski obisk zelo poslabšal, nekateri starši niso poskrbeli za redno prihajanje svojih otrok k pouku, kar je negativno vplivalo na vse druge učence. Konec šolskega leta 1922/1923 je obiskovalo šolo 334 otrok, šolski obisk je bil samo 79-odstoten.

V kroniki zasledimo število šoloobveznih otrok in otrok, ki so obiskovali šolski pouk. Nekateri učenci so bili čez poletje oproščeni pouka, da so lahko pomagali doma na kmetiji. Šolski obisk je trpel tudi zaradi pomanjkanja hrane in obleke, sploh v zimskem času.

Krajevni šolski svet, ki je razpisoval učna mesta na prevaljski šoli, so v šolskem letu 1921/1922 sestavljali naslednji člani:
– Matevž Kralj, posestnik, p. d. Ladra na Lešah;
– Jurij Kugovnik, ključavničarski mojster;
– Florjan Rebernik, kovaški mojster;
– Matej Ripel, župnik na Prevaljah;
– Ivan Šemrov, sodni »kanclist« na Prevaljah.

Kronist Karel Doberšek navaja, da je farna cerkev Device Marije dobila 30. marca 1924 dva nova zvonova iz brona. Manjšega so darovali posestnik Matevž Pavše, p. d. Ravnjak iz Kota, Čegovnik z Breznice in Jožefa Lahovnik s Prevalj, za drugega so prispevali krajani. Prejšnja dva so med prvo svetovno vojno odpeljali in ju predelali v topove ter strelno orožje.

Omenjen je tudi nov most čez Mežo proti Lešam, za katerega je premogovnik v času razcveta prispeval skoraj ves material, preostalo pa obrtniki in krajani.

V šolski kroniki je objavljen članek iz časopisa Tabor z dne 27. februarja 1923, v katerem se vodstvo šole Prevalje zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so prispevali denar in zimsko obleko za obdarovanje revnih otrok ob rojstnem dnevu »Nj. Vel. naše kraljice(13)« 9. januarja. Z obutvijo in obleko so obdarovali 22 otrok. Glavna zasluga gre dr. Koropcu, ki je dal odboru potrebna sredstva na voljo. Darovali so še številni drugi Prevaljčani, v časopisnem članku Koroške vesti so našteti, izrečena jim je bila javna zahvala.

Šola se je začela razvijati in delovati v jugoslovanskem duhu, učiteljstvo se je z vso vnemo lotilo pomembnega dela, hoteli so poenotiti šolstvo. Slovenski otroci so se učili z velikim veseljem, saj je bilo od vseh 427 šoloobveznih otrok komaj 22 Nemcev. Kljub vsemu je v kroniki zapisano, da so Prevalje veliko »nemčursko gnezdo«,14 in huda borba je bila potrebna za vpeljavo jugoslovanske šole. V novi državi se je spremenil tudi predmetnik.

Od leta 1929 je narodna šola v kraljevini Jugoslaviji na Slovenskem nadomestila pojem ljudske šole. Z Zakonom o narodnih šolah je narodna šola od 1. do 4. razreda postala enotna in obvezna za mladino po vsej državi.

»Po iniciativi šolskega upravitelja Pavla Koširja kot načelnika tukajšnje podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva ter s sodelovanjem učiteljskega zbora se je 8. septembra vršila v šoli sadjarska in vrtnarska razstava, ki je bila od vseh slojev prebivalstva zelo dobro obiskana. Višji šolski svet je izrekel upravitelju Pavlu Koširju kot zasnovancu, kot vodji, kot dolgoletnemu marljivemu delavcu, zahvalo.«

Šolska kronika, 1922/1923, zapisal Karel Doberšek.

V šolskem letu 1924/1925 je bila na Prevaljah šestrazrednica s 335 učenci, v šolskem letu 1925/1926 je šolo obiskovalo 309 učencev. Zaradi hude zime veliko otrok ni prihajalo v šolo, saj niso imeli tople obutve in oblačil, obisk ni presegel 80 odstotkov.

Z odlokom ministrstva prosvete z dne 13. avgusta 1927 je postala šola na Prevaljah sedemrazrednica s 316 učenci, učni jezik je bil do leta 1918 nemški, od leta 1919 do leta 1941 slovenski.

Med pedagoškimi novostmi, ki so v kroniki navedene, zasledimo, da morajo na učiteljskih sklepnih konferencah obravnavati poročila razrednikov o učnem načrtu za njihovo predmetno ali razredno področje. Potekali so redni vsakoletni nadzorovalni pregledi, o katerih so inšpektorji poročali na posebnih nadzorovalnih šolskih konferencah. Bolj ali manj po ustaljenem dnevnem redu so potekale konference, njihova vsebina se je nanašala na pedagoško učno delo, učni uspeh, izostajanje od pouka, zdravje otrok, ki so jih pestile različne nalezljive bolezni (mumps, ošpice, griža) ter socialni problemi, in na vzdrževanje šole, nabavo učil in občasno tudi sodelovanje z okrajnim šolskim svetom. Učitelji so se razveselili odloka o draginjskih dokladih (Teuerungszulage), ki so znašali leta 1924/1925 45.184 din.

O šolskem nadzoru

»Šolski nadzorniki so spremljali potek pouka, pridobljeno znanje, red in disciplino in opozarjali, da discipline v razredu ne kaže zagotoviti z drakonskimi ukrepi, da včasih zadošča, da preneha učitelj govoriti, nemirneža resno pogleda ali pa imenuje. Kazni po prepričanju nadzornikov ne smejo biti predolge. Za prekršek učenec ne sme stati vso uro in učitelj ga ne sme pošiljati iz razreda, ker ga s takšnim kaznovanjem odtegne od pouka.«

Zapis v kroniki v nemškem jeziku iz leta 1906

V gradivu Slovenskega šolskega muzeja je ohranjen z vzornim rokopisom na osmih straneh napisan zapisnik nadzorovalne konference v šoli Prevalje z dne 26. junija 1926 o pregledu in oceni šol na Prevaljah in Lešah. Zapiski o šolskih nadzorovalnih konferencah so v kroniki praviloma navedeni vsako leto, saj so bile šole podobno podrobno pregledane, celo del plače učiteljev je bil odvisen od ocene nadzornikov.

Šolo so »nadzorno pregledali«, in sicer 5. razred na Prevaljah in 2. razred na Lešah 26. junija 1926. Navzoči so bili učitelji K. Doberšek, F. Stres, I. Lebič, ga. J. Lebič, P. Brazova, gdč. Pečnikova, P. Možetova, M. Ledinek in D. Krajnc.

Zapisnik ugotavlja odpravo pomanjkljivosti po zadnjem ogledu 4. junija 1925; popravili so peči in namestili nove obešalnike, prostori so bili trikrat na leto temeljito pomiti, a vseeno je bilo povsod polno prahu. Opozorili so na slabe stole, na »zakajena« razreda na Lešah, prešteli so sadike v drevesnici v šolskem vrtu, ugotavljali, da je vrt prav dobro urejen v obeh šolah. Telovadnice ni bilo! Krajevni šolski svet je namenil 1500 din v proračun za telovadnico, saj je občinski odbor to postavko kratko malo črtal. Poleti so lahko telovadili na travniku, na »telovadišču« za šolskim poslopjem, pozimi to ni bilo mogoče. Predlagali so, da se znesek od prodaje stare šole v Farni vasi Mohorjevi družbi (46.000 din) nameni za šolsko poslopje na Prevaljah. Učencev je bilo na Lešah 53, na Prevaljah v tem letu 268. Šolski obisk je bil 83,1-odstoten. Učenci so bili dobro preskrbljeni, za revne otroke je poskrbel krajevni šolski svet. Šolo so pregledali z vidika vzdrževanja stavbe in reda ter znanja učencev.

Navedli so vrsto pripomb na znanje učencev, preizkusili so njihovo branje in računanje, preverili znanje zgodovine, prirodoslovja in slovnice, preizkusili spretnosti memoriranja in dvoglasnega petja ter telovadbe, učenci so morali brati v cirilici besedilo Boj na Kosovu, pregledali so učni načrt in pisne izdelke, prešteli so knjige itd. Pregled je bil temeljit, tako temeljito je nadzorovalni pregled šol potekal vrsto let s poročilom na nadzorovalnih konferencah. Podpisana je Franja Braznik, drugi podpis na dokumentu je nečitljiv. Šolska kronika omenja smrt ravnatelja Pavla Koširja (18. 4. 1925), kar je bila težka izguba za Prevalje in koroške Slovence. Nadomeščal ga je Karel Doberšek, najstarejši učitelj.

Stoletne vode, kot pravimo, Prevaljam ne prizanašajo ne danes in jim niso prizanašale v preteklosti.

»Dne 14. 7. 1926 se je utrgal oblak in mali potok je poplavil vse telovadišče. Voda je tekla v kleti, potok od Dobrovnika mimo Štefana je zajezil plaz železniškega nasipa, vsa voda je vdrla na Prevalje, zadelala požiralnik pri Ahacu, ter stala v stanu pekarije ½ m visoko.«

Šolska kronika 1925/1926, zapisal Karel Doberšek, šolski upravitelj.

S 1. januarjem 1927 je stopila v veljavo nova uredba o krajevnih šolskih odborih, na tej podlagi so postali člani krajevnega šolskega odbora naslednji gospodje: predsednik: župan Franc Lahovnik; tajnik: šolski upravitelj Karel Doberšek; blagajnik: dekan Matej Ripel; odborniki: Karel Sedej, jamomerec; Jurij Kugovnik, poslanec, oblastni šolski odbornik; Peter Močnik, sreski šolski odbornik; Anton Filip, upokojeni železničar; Matevž Kralj, kmet; in dr. Suher, zdravnik.

Z odlokom Ministrstva prosvete z dne 30. julija 1927 ON. br. 48.906 je bila zaradi velikega števila učencev odobrena paralelka k prvemu razredu na Prevaljah. Na podlagi odloka »velikega župana mariborske oblasti« z dne 4. decembra 1928 so opravili komisijski ogled šolskega poslopja na Prevaljah in 12. decembra 1928 sklenili, »da je nova stavba iz higienskih in stavbenih razlogov nujno potrebna«.

Šolska kronika v šolskem letu 1928/1929 navaja za slovensko literarno zgodovino nadvse pomembno pridobitev rokopisa z Leš.

»Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik XXIV, 1929, zvezek 3-4 / izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru / je prinesel izpod peresa dr. Janka Kotnika, tolstovrškega rojaka v ponatisu: Slovenski rokopis z Leš pri Prevaljah iz sredine 18. stoletja. To je sedaj edina znana priča razmer med našimi izjemnimi rojaki iz preteklih časov (1758–1762).«

Šolska kronika, 1928/1929, zapisal Karel Doberšek, šolski upravitelj.

Karel Doberšek, šolski upravitelj (1925–1935), je skušal v šolskem letu 1926/1927 ponovno ustanoviti obrtno šolo, vendar neuspešno. Učitelji obrtniki se niso mogli domeniti o številu ur tedenskega pouka, redna šola naj bi imela sedem ur pouka tedensko, obrtniki so pristali na tri ure med tednom in eno uro v nedeljo. Leto dni je šola uspevala, potem je prenehala delovati, saj obrtna zbornica ni hotela plačevati učiteljem opravljenih ur. V šolskem letu 1930/1931 je na Prevaljah prvo in tudi zadnjo leto potekala kmetijsko nadaljevalna šola.

Po ljudskem štetju je bilo v občini Prevalje 3439 prebivalcev s slovenskim maternim jezikom, 15 prebivalcev s srbohrvaškim jezikom, 81 prebivalcev z nemškim in sedem prebivalcev z drugačnim maternim jezikom. V kroniki 1928/1929 je navedeno, da je Slovenska šolska matica izdala študijo šolskega upravitelja Karla Doberška Vpliv socialnih razmer na razvoj otroka na Prevaljah.

Začel je veljati zakon, da morajo otroci, ki še niso stari 14 let in niso dopolnili šolske obveznosti, hoditi v šolo, in sicer deklice do 15. leta, fantje do 16. leta starosti. Razredi so bili zato zelo natrpani. V šolskem letu 1935/1936 je sledila odločitev o 45-minutni šolski uri v vseh šolah. V šolski kroniki je zaznamek, da so se otroci najraje podili na travniku. Jožef Križnik je prinesel iz Gradca, kjer je bil na študiju, prvo nogometno žogo in na Prevaljah se je začelo organizirano igranje nogometa.

»Zima 1939/1940 je bila ena najhujših, kar jih pomni ljudstvo. Temperatura je padla skoraj pod –20 ˚C, snega je bilo skoraj meter. Primanjkovalo je kuriva, ni bilo tople obutve, oblačil. V šoli jih je zelo zeblo, na šolskem sadovnjaku je zajec napravil veliko škode,« je zapisal kronist.

Pouka prosti dnevi so bili med drugimi tudi cerkveni prazniki:
– 8. september, mali šmaren;
– 1. november, vsi sveti;
– 2. november, verne duše;
– 8. december, Marijino brezmadežno spočetje;
– 6. januar, sveti trije kralji;
– 2. februar, svečnica;
– 19. marec, sveti Jožef;
– 15. marec, Marijino oznanjenje.

_____

11 Šolski list OŠ Prevalje, Slovenski šolski muzej, mapa 5, obrazec št. 58/1928 Statističnega odseka ministrstva za prosveto, 28. 3. 1929. Prva stran je napisana v cirilici, obsega geografske podatke, ime in vrsto šole ter tri razpredelnice. Druga stran je posvečena zgodovini šole, jeziku pouka, šolski zgradbi in vrtu. Tu najdemo ohranjene zapise o šoli Prevalje, tudi skice šolskega okoliša in načrt šole Prevalje z ugotovitvijo, da je v zelo slabem stanju.
12 Družba sv. Mohorja – Mohorjeva družba je 3. julija 1919 v predplebiscitnem času v 64 vagonih »pribežala« iz Celovca na Prevalje in ostala tu do 3. decembra 1927. V tedanjih nemirnih časih je ohranila svoje poslanstvo – tiskanje knjig v slovenskem jeziku, saj so natisnili 90 knjižnih naslovov v blizu dva milijona izvodih.
13 Kraljice Marije.
14 Šolska kronika 1918, nadučitelj Lovro Horvat.