Janez Vurnik starejši se je leta 1869 rodoljubno odzval vabilu Kranjske čitalnice, ki je po pogrebu pesnika Simona Jenka javnost pozivala, da se pesniku postavi nagrobni spomenik. Vurnik je kamniti nagrobnik izdelal brezplačno.
Pri oblikovanju spomenika Simonu Jenku se je Janez Vurnik starejši najbrž zgledoval pri nagrobnikih, kakršen je bil postavljen Francetu Prešernu. Značilna je oblika, podobna znamenju, z razširjenim zgornjim delom. Kamen je bogato izrezljan, na njem pa je lira kot pogost simbol pesniškega navdiha in kitica iz Jenkove pesmi. Jenkov reliefni portret je izdelal sin Janez Vurnik mlajši.
Odkritje spomenika je bilo 28. septembra 1873. Novice so Vurnikovo delo pri Jenkovem nagrobnem spomeniku, ”v kterega je vrezana tudi podoba Jenkova”, ocenile kot ”jako izvrstno”, o Vurniku pa so pisale kot o našem slovečem umetniku… (Damir Globočnik: Spominska obeležja Simonu Jenku, Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, št. 2, 2005)
»Takšen tip nagrobnika je združeval reprezentativne lastnosti portreta in spomenika, torej intimne kvalitete in javni značaj, in tako postal idealni medij za samopoveličevanje našega meščanstva tistega časa. Na isti način se je potrjevala tudi slovenska narodno zavedna katoliška duhovščina« (Sonja Žitko: Historizem v kiparstvu 19. stoletja na Slovenskem, 1989, str. 32) Tako je v podobni maniri nastal tudi nagrobni spomenik domoljubu, duhovniku, piscu, učitelju in poslancu kmečkih občin v deželnem zboru Lovru Pintarju v Preddvoru. Tudi zanj je portretni medaljon izdelal sin Janez Vurnik.
