Današnja Klinika Golnik je naslednica klimatskega zdravilišča, ki ga je leta 1917 Avstro-Ogrska razglasila kot zdravilišče za vračajoče bolne vojake. 1. oktober 1921 pa je dan, ki ga Klinika še danes praznuje, saj je to dan, ko je državna komisija Kraljevine Jugoslavije izdala odlok o izgradnji nove bolniške stavbe, namenjene zdravljenju tuberkuloznih bolnikov, predvsem vojakov. Načrt so zaupali arhitektu Ivanu Vurniku.
Sanatorij s 180 posteljami je bil z medicinskega vidika zgrajen po zgledu zdravilišča za tuberkulozne bolnike takrat najsodobnejšega evropskega zdravilišča za tuberkulozo v Davosu v Švici. V arhitekturnem smislu pa je to projekt, ki ga je Vurnik ustvaril na začetku svojega najbolj ustvarjalnega obdobja v 20. in 30. letih (1920–1921).
Stavba je odraz vseh Vurnikovih hotenj v medvojnem času. Zaznamuje jo, podobno kot Narodni dom v Kranju, vpliv češke arhitekture, gotike in težnje po narodnem slogu. Tridelna razdelitev fasade s tremi ošiljenimi nadstreški je v domišljenem soglasju s sosednjo grajsko stavbo in gorami v ozadju. Na sredini jo je monumentalno poudaril z izstopajočim triosnim rizalitom s šilastimi loki in poudarjenim napuščem. Ob sanatoriju je zgradil tudi kapelo, ki je bila namenjena različnim krščanskim veroizpovedim (pozneje predelana v kongresno dvorano).
