Prejšnji naslovi: Vrhnika 230 (1890); Vrhnika 134 (1914); Stara cesta 38 (1934)
Lastniki: Langenwalter (1870); Simon Langenwalter (1879); Andrej Prelog (1910); Anton Rožmanc (1934)
Hiša je nastala med leti 1838 in 1870, verjetno na pobudo kovačev Langenwalterjev, po domače Lavdanov, ki so stanovali na nasprotni strani ceste (danes Krašnar). Nadstropna stavba je bila nadzidana leta 1888. Pritlični severni del sloni na arkadnih lokih, v nadstropju zahodne fasade je zaprt lesen gank. Ima strmo dvokapno streho in ohranjen banjast obok z oprogami. Zapuščena hiša ima spodaj kovačijo, ki je edina še stoječa na Vrhniki. Stavba, ki je zaradi nekdanje dejavnosti zaščitena, je izredno zanimiva in še v svojem propadanju lepa, zato je velika škoda, da ni mogoče najti možnosti za njeno obnovo.
Prva znana stanovalka hiše je bila Marijana Srše (rojena leta 1820) s sinom Lorencom (rojen 1853) ter hčerama Marijo (rojena 1856) in Ivano (rojena 1864). Za njimi so tu stanovali podnajemniki: Jakob Vihtelič (rojen 25. 7. 1823) z dve leti mlajšo ženo Marijo in s hčerko Franco (rojena 29. 11. 1864) ter Janez Kavčič z ženo Marijo.
Prvi pisni vir o delujočem kovaču pri hiši je iz leta 1910, ko se je kovač Andrej Prelog lotil prenove kleti v hiši in živinskega hleva. Andrej je stanoval tu z ženo Franco Zdešar in s sinom Andrejem, pomočnikoma Francem Bizlajem in Karlom Naratom ter z učencem Janezom Fajfkom.
Poslopje je od Preloga kupil Anton Rožmanc, rojen 9. 1. 1882 v Verzdencu in nadaljeval z opravljanjem kovaške obrti. V kovačiji so podkovali konje, vole, okovali so vozove in opravili še druga kovaška dela, na primer izdelovali motike, kladiva in sekire.
Anton Rožmanc se je leta 1907 poročil s Heleno Žvokelj, rojeno 16. 4. 1886 v Zaklancu. Rodili so se jima hči Marija (4. 8. 1910) in trije sinovi. Najstarejši je bil Tone (rojen 8. 5. 1908), kovač; drugi je bil Vencelj (rojen 26. 3. 1912), ki je bil zaposlen na železnici in se je poročil pri Sv. Duhu pri Škofji Loki; najmlajši je bil Maks (rojen 9. 10. 1914), tudi kovač. S propadom prevozništva je zamrlo tudi delo v kovačiji. Tako sta morala Tone in Maks poiskati delo drugje.
Novi lastnik kovačije je postal Marijin sin Primož Železnik in jo nato prodal sestrični dr. Heleni Drašler. Hišo nameravata obnoviti Gašper in Silvija Drašler.