Ob iskanju primerne lokacije za gradnjo cerkve je imelo po našem mnenju pomembno vlogo tudi ledinsko ime Javorca (na nekaterih kartah zapisano tudi kot Javorka).
Izvor imena gre iskati v besedi javor, saj je bil na območju prisoten tudi gorski javor, ki ga zasledimo še dandanes. Gorski javor je visoko in široko močno drevo, simbol moči in vzdržljivosti. Po ljudskem izročilu pa je javor tudi sveto drevo.
V časopisu Donauland so zapisali, da so »pri izbiri prostora za gradnjo cerkve upoštevali lego, neopazno za sovražnika ter to, da je po možnosti enako oddaljena od vseh bojnih položajev 3. gorske brigade; in dejansko je znašala razdalja od cerkve na Javorci do strelskih jarkov na Vodil vrhu, Mrzlem vrhu, Slemenu in Rdečem robu približno 2500 m. Prostor za izgradnjo cerkve je izbirala komisija, in sicer kamnito vzpetino na strmem pobočju Javorce: skalnata tla, katerih površina zadošča gradnji cerkve. Torej je cerkev na Javorci dejansko zgrajena na skalah.« (Roessler, 1917–1918, str. 719).
»Pri izbiri lokacije je načrtovalce cerkve vodila čudovita misel. Tam, kjer leži cerkev na robu doline, jo obdajajo vsenaokrog v nebo segajoče gore. Stavba stoji na vrhu skalnega grebena, tako da se ob premiku stran od bojnega položaja vseh šestih bataljonov brigade prvi pogled usmeri navzdol na cerkev. Vojaki vidijo cerkev iz vseh smeri, kadar v dolini opravljajo delo z nadčloveškim naporom.« (Krämer, 1917, str. 778–779.)
Cerkev se na nadmorski višini 571 m ne skriva strahopetno za kakšnim obzidjem. Stoji na odprtem prostoru, v času gradnje pa je bila na udaru sovražnikovih granat, čeprav je sovražnik ni videl.
