Ponedeljkovi dogodki so bili središče vseh festivalskih svečanosti. V Filharmoniji so ob devetih zjutraj priredili slavnostni občni zbor Glasbene matice, po katerem je sledilo razvitje zastave, poklonjene tej glasbeni ustanovi ob njenem jubileju. Ta društvena zastava je bila dar Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I.. Prapor je blagoslovil gospod knezoškof dr. Gregorij Rožman. Ob tej priložnosti so prispela v Ljubljano od kralja za Glasbeno matico in več njenih članov častna odlikovanja z visokimi redovi. Glasbena matica je prejela najvišje državno odlikovanje, red Sv. Save 1. razreda. Društveni člani, ki so v preteklosti dajali največji zagon društvenemu, šolskemu in koncertnemu delu, so prejeli odlikovanja jugoslovanske krone tretjega, četrtega ali petega razreda.
Na izredni občni zbor Glasbene matice v Filharmonični dvorani so morali vsi udeleženci priti točno, ker je bil je tedaj tam navzoč predstavnik Nj. Vel. kralja Aleksandra I., divizijski general g. Bogoljub Ilić. Poleg uradnih predstavnikov so se slavnostnega občnega zbora udeležili tudi zastopniki slovenskih kulturnih ustanov, društev ter organizacij. Glasbena matica je zaprosila predstavništva društev in vse druge udeležence, da se vpišejo v spominsko knjigo. Na občnem zboru je prisotne pozdravil Matičin predsednik, senator g. dr. Vladimir Ravnihar in izpeljal slavnostni govor. V njem je izpostavil pomen trojnega jubileja Glasbene matice. Natančno ob desetih je knezoškof g. dr. Gregorij Rožman blagoslovil novi prapor te ustanove, dar kralja Aleksandra, ki je bil obenem boter te društvene zastave.
Ta prapor je bil skulptura, ki jo je izrezljal sloviti kipar Ivan Napotnik. Na tem paladiju (t. j. svetinji) Glasbene matice je bilo upodobljeno človeško življenje v raznih dobah in občutkih, vse pa stremi navzgor proti Muziki, kjer najde uteho. Krasna figura Muzike s harfo se kakor plamen dviga iz alegorične skupine, kjer posamezne figure upodabljajo Veselje, Žalost, Misel, Pesem s Pegazom itd. Vse figure so gole, posebno lep genij pa drži medaljon z reliefom darovalca in kuma (botra) kralja Aleksandra I. Pod alegorijo je pozlačen pas z vzbočenimi črkami in napisom: Glasbeni Matici — Aleksander I.. Enak napis je bil z zlatom uvezen na državnem traku, ki je krasil drog. Pod obročkom je bila dvodelna državna standarta (prapor) in trije trakovi v državnih barvah z navedenim napisom. Alegorična skulptura je bila visoka 90 cm ter vsa pozlačena, drog pa stružen iz motnega češnjevega lesa. Napotnikov paladij Glasbene matice je umetnina najvišje kvalitete in dela čast vsej slovenski umetnosti.
Ponedeljski Slovenec je 17. 5. 1932 natančno opisal potek dogajanja po slovesnem občnem zboru v Filharmoniji prejšnji dan.
»Iz Filharmonije se je nato razvil do Glasbene Matice v Vegovi ulici lep sprevod. Na čelu sprevoda je igrala godba »Sloga«, v sprevodu pa so korakali vsi odličniki in ostali zborovalci. Na slavnostnem prostoru je vihralo že od sobote vse polno zastav na posebnih drogih, novi kipi pa so bili ovenčani z lovorjem. Na stopnišču pred poslopjem Glasbene Matice so zavzeli mesta odlični zastopniki, cestišče pa pevci ljubljanskih zborov, godba »Sloga« in ostalo občinstvo, ki ga je bilo več tisoč. Pod vodstvom pevovodje g. Zorka Prelovca je mogočen mešani zbor ob spremljevanju godbe pel Jenkovo ‘Molitev’ (»Ti, ki si nas ustvaril«). Zatem je imel slavnostni govor dr. Ravnihar. Govornik je nato v kratkih besedah karakteriziral vsakega glasbenika, kateremu je bil postavljen kip, tako Jakoba Petelina-Gallusa, lirika Benjamina Ipavica, katerega melodije so že ponarodele, zatem Davorina Jenka, komponista himen »Naprej zastava Slave« in »Bože pravde«, p. Hugolina Sattnerja, odličnega slovenskega cerkvenega skladatelja, Ilirca Vatroslava Lisinskega, ki je bil Slovenec po rodu in plodovitega hrvatskega skladatelja, Stevana Mokranjca, odličnega srbskega skladatelja, katerega prve kompozicije je izdalo vprav Glasbena Matica, Frana Gerbiča, utemeljitelja slovenske glasbene šole in odličnega opernega dirigenta, ter končno Mateja Hubada, neumornega slovenskega glasbenega delavca, ki naj tudi v bodoče gradi in čuva dom, ki ga je ustvaril v zdravja in krepke volje polnem življenju. Govornik je še naglasil zaslugo našega genialnega mojstra Plečnika, ki je dal zamisel za preureditev doma in okolice Glasbene Matice ter postavitev spomenikov. Mestni župan dr. Dinko Puc je izjavil v svojem govoru, da mestna občina z iskreno hvaležnostjo sprejme ta dar Glasbene Matice. Saj se je umetniškemu geniju posrečilo napraviti iz arhitektonsko razruvanega kompleksa umetniško celoto. Današnji dan je praznik dveh generacij, ki sta ustvarjali našo pevsko kulturo. Izrekel je zlasti zahvalo slovenski materi, brez katere bi ne bilo slovenske pesmi. Po govorih g. župana je zapel pevski zbor himno ‘Hej Slovani’. S tem je bila lepa slavnost zaključena.«
Dogajanje na območju Ljubljanskega velesejma
Pritrkovalci
Popoldne ob pol enih se je pričelo na velesejmu tekmovanje slovenskih pritrkovalcev. Udeležba je bila velika, vstopnina pa je znašala šest dinarjev. Potrkovanje na nove štiri brezjanske zvonove je nadvse uspelo. Po dveh urah je bilo zaključeno. Funkcijo razsodnikov sta opravila kanonik dr. Frančišek Kimovec in pater Hugolin Sattner. Osem nagrad so prejeli pritrkovalci iz Rovt pri Logatcu, iz Št. Vida pri Stični, Smlednika, z Brezij, Vodic, z Zg. Brnika pri Cerkljah, iz Krope in Novega mesta. Po poročanju časnikov je bila taka tekma atrakcija prve vrste in prva v zgodovini. Na tekmi je nastopilo štiriinštirideset (44) skupin pritrkovalcev iz sedemintridesetih župnij. Na tekmi so bile vsaki skupini dovoljene le tri minute nastopa, saj se spretnost pritrkovalcev pokaže v tem, da hitro menjavajo melodije. Skupine so prihajale v glavnem iz krajev in župnij današnje gorenjske, osrednjeslovenske in dolenjske regije, še največ jih je bilo z Gorenjske.
Pevski zbori
Ob štirih se je v sejemskem paviljonu K pričela tekma pevskih zborov, včlanjenih v Hubadovi in Ipavčevi pevski župi. Nastopilo je šest moških in sedem mešanih zborov. Nagrade so prejeli: pevski zbor »Krakovo-Trnovo« iz Ljubljane v III. kategoriji, zbor »Jadran « iz Maribora v II. kategoriji in zbor »Grafika« iz Ljubljane v I. kategoriji moških zborov. Izmed mešanih zborov pa: »Ljubljanski Zvon« in mariborska Glasbena Matica v I . kategoriji in Celjsko pevsko društvo v II. kategoriji. V razsodišču so bili: Matej Hubad, Stanko Premrl, Oskar Dev, dr. Viktor Novak, dr. Ljudevit Kiš, Kosta Manojlović in Josip Štolcer – Slavenski. Vsi nastopajoči zbori so odlično opravili svoje delo.
Razsodišče je za prvo kategorijo razdelilo tri nagrade in je zmagovalec I. kategorije prejel prekrasno sliko mojstra Riharda Jakopiča »Družina«, ki jo je podaril ban g. dr. Drago Marušič. Druga kategorija je dobila dve nagradi, tretja kategorija pa eno. Mestna občina ljubljanska je za nagrado podarila dragocen srebrn pokal, ostala darila so pa poklonili: Udruženje jugoslovenskih novinarjev — sekcija Ljubljana, Zveza za tujski promet, Glasbena matica in Filharmonična družba. Po pevski tekmi je na velesejemskem prostoru za veselice sledila zabava, kjer je igrala godba »Sloge« in so prepevali najrazličnejši pevski zbori. Vstopnina k tekmam je znašala 6 dinarjev.