Gospa Ema Natlačen se spominja, da je bilo šolsko poslopje dobro opremljeno, a seveda brez strojev.
Niso imeli hladilnika, električnega štedilnika, pralnega stroja. Enkrat tedensko so za ves teden spekle kruh v posebni krušni peči. Prale so ročno v petih zaporednih betonskih kotlih. Pri vsakem je stala gojenka in sprejemala perilo od prejšnje. Sredi prostora je bil kotel z vročo vodo. Imele pa so že pralni prašek Radion. Posodo so pomivale z vročo vodo in pepelom. Kopale so se ob sobotah popoldan v pralnih kotlih. Gospa Natlačen je natančno opisala grajsko stavbo in poslopje, dodala pa celo izris pritličnih prostorov, to je kuhinje, pripravljalnice hrane in pomivalnice, pekarne, zbornice in sprejemnice za goste, sprejemnice za obiske, dvorane, kleti, hodnika, stopnišča v nadstropje ter izhoda na vrt. V nadstropju pa so bili sledeči prostori: hodnik, učilnica, jedilnica, 3 spalnice za dekleta, spalnica za ravnatelja, umivalnica, bolniška soba, 3 wc-ji. Prostori za bivanje pa so bili tudi na podstrešju, in sicer: 2 sobi za dekleta, soba za učiteljico, soba za mentorico, v zimskem času je bila tam tudi sušilnica za perilo, poleg tega pa še različne shrambe. Okrog gradu je bil krasen zelenjavni vrt s toplimi gredami. Vse je cvetelo ob skrbni negi vrtnarice Francke in mladih deklet.
Pred gradom je bil park z gredicami ob potkah. Kapela ob gradu je bila uporabljena za spravilo orodja. Vsako dekle je imelo svoje orodje. Ob gradu je bila tudi majhna hišica, kjer so domovale kure. Tudi kure so se imele lepo. Ker je šola imela tudi posestvo, je bil potreben tudi hlev, prostor za spravilo krme, žit – lepa kašča, prostor za spravilo krompirja, kovačija. Učiteljica gospa Sodja se spominja, da je šola imela mikroskop, episkop, molzni stroj, šivalne stroje in tudi traktor.
Pred gradom je bil park z gredicami ob potkah. Kapela ob gradu je bila uporabljena za spravilo orodja. Vsako dekle je imelo svoje orodje. Ob gradu je bila tudi majhna hišica, kjer so domovale kure. Tudi kure so se imele lepo. Ker je šola imela tudi posestvo, je bil potreben tudi hlev, prostor za spravilo krme, žit – lepa kašča, prostor za spravilo krompirja, kovačija. Učiteljica gospa Sodja se spominja, da je šola imela mikroskop, episkop, molzni stroj, šivalne stroje in tudi traktor.
