Splavarjenje po reki Dravi ima bogato tradicijo, začetki segajo v 13. stoletje, ko se je splav uporabljal za prevoz vojakov in njihove opreme. Zaradi vse večjega povpraševanja po tesanem lesu iz okoliških pohorskih in kozjaških gozdov v 19. in začetku 20. stoletja je splavarstvo po Dravi doživljalo razcvet vse do konca II. svetovne vojne, ko je železnica nadomestila rečni transport.
Plovba po reki Dravi se je začela že v rimski dobi in splavarjenje na Mariborskem Lentu ima bogato zgodovino. Prvič je splavarjenje po reki Dravi pisno omenjeno leta 1280. Omeni se v listinah viteza Otta Velikovškega. Po reki so prevažali najprej vinske sode, ki so jih v Mariboru napolnili z vinom in jih polne z vozovi odpeljali na Koroško. Na Koroško so v 13. stoletju tovorili tudi apno in ga vozili do Maribora in Ptuja. V drugi polovici 14. stoletja je postal splav najpomembnejši za transport lesa in tako je ostalo vse do druge svetovne vojne. Dravski splavarji so pluli od prve polovice 19. stoletja do Beograda in Pančeva, v drugi polovici 19. stoletja pa tudi v kraje ob Tisi in Tamišu.