Pobudo za postavitev spomenika Primožu Trubarju, utemeljitelju slovenskega knjižnega jezika in slovstva, je takratnemu županu Ljubljane Ivanu Hribarju predlagal Anton Aškerc. Hribar je idejo podprl, čeprav je bila postavitev spomenika sprejemljiva le za ozek krog izobraženstva in liberalnega meščanstva.
Skoraj 400 let po rojstvu je bil Primož Trubar večini ljudi praktično neznan. Katoliško-konservativni krog mu je bil izrazito nenaklonjen, saj je bil protestant, poleg tega pa naj bi slovensko besedo uporabil le za to, da je med ljudmi lahko razglašal Lutrove zmote. Hribar se je vseeno odločil za spomenik in se za izdelavo kipa obrnil na kiparja Franca Bernekerja, ki ga je nato izdelal na Dunaju.
Zaradi pomanjkanja denarja za postavitev spomenika so 8. septembra 1908 ob vhodu v park Tivoli (takrat Bleiweisov, sedaj Trubarjev park) postavili zgolj temeljni kamen. Na slovesnosti je bilo prisotnih veliko ljudi, kot slavnostni govornik pa je nastopil Ivan Tavčar.
Kip je izklesan iz enega liva in je po mnenju mnogih eden najbolj kakovostnih, belih marmornatih kipov. Berneker je tako obveljal za avtorja prvega modernega, v sodobnem secesijskem slogu zasnovanega spomenika na Slovenskem. Primož Trubar je upodobljen kot pridigar, z dolgimi lasmi in brado. Oblečen je v dolgo haljo, opira se na pult in v sklenjenih rokah drži knjigo.
Spomenik so nato brez slavnostnega hrupa odkrili skoraj dve leti kasneje, 1. maja 1910. V Ljubljanskem zvonu so zapisali, da je utemeljitelj naše književnosti dobil najlepši spomenik, kar jih mora pokazati naša Ljubljana.
Kipar: Franc Berneker
Položitev temeljnega kamna: 8. september 1908
Odkritje: 1. maj 1910