Most na Soči leži ob sotočju rek Idrijce in Soče, kjer že sama narava nudi odlično zaščito in pogoje za bivanje, zato ne preseneča podatek, da je ta prostor poseljen že od pradavnine. O tem pričajo tudi številne arheološke najdbe, ki Most na Soči uvrščajo med najpomembnejša prazgodovinska arheološka najdišča v jugovzhodnih Alpah.
V železni dobi je na tem območju živela t.i. svetolucijska skupina (sem spada območje Tolmina, Kobarida, Bovca, dolini Nadiže in Bače ter Bohinj), ki je za seboj pustila dele sestavljanke in arheologi jih počasi sestavljajo v zanimivo sliko. Poleg tega je to ena od pomembnejših halštatskih skupin v Sloveniji (poleg Dolenjske). Njeni pripadniki so se naseljevali v dolinah rek (izjema je Šentviška planota), čemur so verjetno botrovale klimatske in prometne razmere.