Tehnična plat

Širši interes za oddajanje tržiškega radia je bil v tem, da je bil radijski signal takratne RTV Ljubljana na področju osrednje Gorenjske precej šibek, zato je bil med nacionalno in lokalno postajo sklenjen sporazum. Ta je med drugim zajemal izplačevanje dohodkov dvema zaposlenima na Radiu Tržič, prav tako tudi oskrbovanje naprav in postavitev oddajnika v Kovorju, ki je povečal doseg pokritosti. Radio Tržič pa je zato v času, ko ni oddajal, prenašal program RTV Ljubljana. Radijski valovi so v začetnem obdobju dosegali območja do Krope, Nakla in Šenčurja. V začetku 80. let se je slišanost z ojačitvijo oddajnika v Kovorju na 1 KW razširila na celotno tržiško občino ter vse do Škofje Loke, Medvod, Cerkelj, Radovljice in še dlje.
Veliko bazo poslušalcev je radio imel tudi v Kranju, ki je svojo radijsko postajo dobil mnogo kasneje. Zlasti priljubljene so bile nedeljske čestitke in pozdravi, veliko naročil le-teh je prišlo prav iz omenjene občine. Čestitke so zavzele velik del nedeljskega programa, sploh ob dnevih, ko godujejo priljubljeni svetniki, npr. Jožef, Marija itd. V tajništvu radia so vrsto let imeli vnaprej pripravljen seznam pesmi, posvečenih posameznim imenom, med katerimi so ljudje lahko izbirali. Podobno je bilo tudi ob nekdanjem prazniku, dnevu republike (29. 11.), ko so čestitke naročali delovni kolektivi. Bile so svojevrsten fenomen, ki je obenem predstavljal tudi pomemben del prihodkov radia. Skladb je lahko tudi zmanjkalo, čeprav je radio imel bogat arhiv plošč. Pravilo je bilo, da se v enem dnevu posamezna skladba lahko predvaja le enkrat.
Poslušalci iz Kranja so predstavljali velik dodaten potencial, žal pa je radio imel premajhno novinarsko ekipo za pripravo aktualnih novic s tega območja, kar bi sicer poslušanost radia še povečalo. Logičen naslednji korak bi torej bila ustanovitev skupne medobčinske radijske postaje. Kljub ambiciozni tržiški pobudi pa do izvedbe žal ni prišlo.