Ulica kneza Koclja

Kocelj se je rodil v Nitri na današnjem Slovaškem, kjer je bil njegov oče Pribina poglavar manjše kneževine. Ko je moravski knez Mojmir I. leta 833 pregnal Pribino iz Nitre, se je ta zatekel k Frankom. Leta 847 ga je kralj Ludvik Nemški imenoval za vojvodo velike kneževine Spodnje Panonije, območja, ki je obsegalo predvsem dele današnje Madžarske in slovenskega Podravja in Pomurja. Prvi vladar Spodnje Panonije je kot frankovski vazal skrbel za utrjevanje vzhodne meje in kolonizacijo pokrajine. Okoli leta 860 je padel v boju z upornimi Velikomoravani.

Leta 861 ali 862 ga je nasledil sin Kocelj, ki je sprva podpiral frankovska kolonizatorska prizadevanja in bil zvest podanik nemškega kralja in salzburške nadškofije. Leta 867 sta se v Spodnji Panoniji za nekaj časa ustavila Ciril in Metod, ki sta od leta 863 širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku (uporabljala sta slovansko pisavo glagolico). Misijonarja sta na Koclja napravila velik vtis. Močno se je navdušil nad “slovanskimi knjigami” in podprl njuna prizadevanja ter se začel postopno odvračati od Frankov. Leta 869 se je pridružil obsežnemu gibanju proti Frankom za cerkveno in politično osamosvojitev pod vodstvom Velikomoravske. Na prošnjo moravskih knezov in Koclja je papež Hadrijan II. ustanovil sirmijsko nadškofijo, katere sedež je bil v Kocljevi državi, Metoda pa imenoval za panonsko-velikomoravskega nadškofa (869). Hkrati s cerkveno je potekala tudi politična osamosvojitev: Kocelj je med letoma 869 in 874 vladal kot samostojni slovanski knez.

Nemški škofje in fevdalci so se na vso moč borili za ponovno pridobitev vpliva na izgubljenih območjih. Leta 874 so Franki Spodnjo Panonijo ponovno zasedli, Koclja pa odstranili z oblasti. Spodnja Panonija je prešla pod oblast koroškega plemiča Arnulfa Koroškega – ta je bil leta 887 okronan za  vzhodnofrankovskega kralja, leta 889 pa za cesarja Svetega rimskega cesarstva.