Podjetje Vezenine Bled je bilo eno večjih podjetij v proizvodnji vezenin na svetu. Uveljavljeni so bili njihovi dekorativni izdelki, prti, prtički, zaveze in posteljnina. Imeli so tudi lastno znamko oblačil.
Zgodba Vezenin se začne leta 1924, ko je ljubljanska podružnica Jadranske banke ustanovila podjetje Izdelovalnica slovenskih in švicarskih vezenin, d. z. o. z., Bled in vanj investirala dodatni kapital. Banka je postala lastnik, ker obrtnik Ivan Petrič ni zmogel odplačevati dolgov, saj se je preveč smelo lotil širitve svoje obrti izdelovanja vezenin na Bledu. Podjetje je takrat imelo 20 delavk, ki so strojno izdelovale vezenine, konfekcijo, zlasti vezeno perilo, zavese in vezene čipke.
Kljub temu, da so imeli nove vezilne stroje, je bilo leta 1928 50 zaposlenih, večinoma delavk z Bleda in okolice, ki so veliko dela opravile še vedno ročno. Kmalu so opustili izdelovanje ženskih oblek in perila ter se osredotočili na proizvodnjo različnih trakov in vezenin za konfekcijo in opremo doma. Znani so bili po modernih vzorcih in kakovostnih materialih. Na jugoslovanskem trgu so se uveljavili kot vodilni ponudnik strojnih čipk in vezenin.
Podjetje Jugo-Rhomberg & Co., d. z. o. z. je bilo ustanovljeno leta 1929 zaradi velikega povpraševanje po čipkah. Solastniki podjetja so bili Avstrijec Jorg Rhomberg ter domačina Evgen Rustja in Anton Vovk. Delavnica, kjer so izdelovali predvsem strojno klekljane čipke, je bila na Vovkovem posestvu na Dobah. Sprva je zaposlovala 17, nato pa 24 ljudi. Podjetje je leta 1939 odkupil Emerik Mayer iz Ljubljane in ga preimenoval v Mayer & Co.
Leta 1946 je bila Izdelovalnica slovenskih in švicarskih vezenin nacionalizirana, Mayerjeva tovarna in premoženje pa zaplenjeno. Okrajni ljudski odbor Jesenice je 1. septembra 1947 stroje obeh obratov združil in ustanovil Tovarno čipk in vezenin Bled, znano bolj kot Vezenine Bled. Podjetje je bilo desetletja edini slovenski izdelovalec strojnih vezenin in vodilni na jugoslovanskem trgu. Po vojni je primanjkovalo surovin, znanje so črpali iz predvojnih časov, stroji so bili zastareli in proizvodnja je bila manjša od povpraševanja.
Zato so leta 1953 na Dobah zgradili nove tovarniške prostore in začeli širiti raznolikost proizvodnega programa. Sredi šestdesetih so prenovili stroje in začeli izkoriščati vse proizvodne zmogljivosti. Končalo se je obdobje pomanjkanja po vojni in začela se je potrošniška mrzlica. Vse pomembnejšo vlogo v proizvodnem programu je začela dobivati ženska in otroška konfekcija. Leta 1964 so na Bledu odprli prodajni salon in leta 1965 izvozili prve proizvode.
Ime so leta 1962 spremenili v Vezenine, Tovarna čipk, vezenin in rokavic Bled, ko so priključili kranjski obrat za izdelavo rokavic Špik.
Od leta 1968 do začetka devetdesetih let so sodelovali s švicarskim podjetjem, kar jim je povečalo možnost prodaje na tujih trgih.
Leto prej so zgradili novo stavbo vezilnice ter modernizirali strojno opremo ter sredi sedemdesetih let priključili nove obrate v Vipavi, Kočevju in Ilirski Bistrici. Z 21 vezilnimi avtomati so se prištevali med večje svetovne proizvajalce vezenin. Večjo pozornost so začeli namenjati kakovosti izdelkov in višji produktivnosti. Zaposleni so se v glavnem izobraževali sami, se učili iz izkušenj pri delu in se zanašati na lastno iznajdljivost in inovativnost.
V osemdesetih letih so se vedno bolj usmerjali v izvoz, s katerim so si ustvarili četrtino celotnega dohodka. Omejevala jih je politika nadzora cen ter iztrošenost strojev. Uspešno poslovanje jim je sredi osemdesetih let omogočilo gradnjo novih proizvodnih hal ter nakup novih vezilnih strojev. To je bilo nujno za zagotavljanje kakovosti produktov ter ohranitev konkurenčnosti na tujih trgih.
Konec osemdesetih let pa so se za podjetje začeli težki časi. Razpad Sovjetske zveze in Jugoslavije jim je vzel trge, kamor so prodali večino svojih izdelkov. Kljub velikemu povpraševanju trgov niso uspeli nadomestiti z zahodnimi.
Po osamosvojitvi Slovenije se je zadolženost Vezenin samo še povečevala. Pred stečajem jih je leta 1992 rešil prenos premoženja na Sklad za razvoj. Ta je 80% delež podjetja prodal podjetju Andor, petinski delež pa je zaradi zaostalih plač prešel v lastništvo zaposlenih. Finančni problemi so se vlekli še vse naslednje desetletje in leta 2004 je skupščina Vezenine Bled predlagala likvidacijo podjetja, ki je takrat zaposlovalo 119 ljudi. Tako se je zaključila bogata tradicija strojne izdelave vezenin in čipk na Bledu. Vse stavbe podjetja so porušili v letu 2015.
V zadnjih mesecih je v proizvodnji delalo le še 32 delavcev. Leta 1962 je bilo v podjetju 120 zaposlenih, leta 1975 pa kar 747. Sredi osemdesetih let so Vezenine Bled zaposlovale 760 delavcev. Njihovo število se je razpolovilo v začetku devetdesetih let in do konca desetletja padlo na 150 zaposlenih.
Literatura:
- GORENJSKI muzej (Kranj): Strojno izdelane čipke in vezenine : iz zbirke novejše zgodovine Gorenjskega muzeja / [avtorica kataloga Monika Rogelj ; fotografije predmetov Boštjan Gunčar, ostale fotografije Drago Holynski … [et al.] ; prevod povzetka Katarina Ropret], Kranj : Gorenjski muzej, 2014