Reka Drava spada med najkvalitetnejše vodne vire za pridobivanje električne energije. Prvo hidroelektrarno na reki Dravi v Sloveniji, hidroelektrarno Fala, so zgradili leta 1918. Med drugo svetovno vojno so Nemci začeli graditi hidroelektrarni Dravograd in Mariborski otok. Po vojni so obnovili med bombardiranjem poškodovano hidroelektrarno Dravograd, dokončali gradnjo hidroelektrarne Mariborski otok in zgradili nove hidroelektrarne Vuzenica, Vuhred in Ožbalt.
V obdobju 1964–1969 so zgradili še kanalsko hidroelektrarno Zlatoličje. Obsežna gradnja te hidroelektrarne je zelo posegla v prostor. Z izgradnjo jezu v mariborskem Melju je v Mariboru nastal akumulacijski bazen, ki sega od jezu do hidroelektrarne Mariborski otok. Zaradi zajezitve Drave in predvidenega dviga gladine reke so v Mariboru opravili obsežna zemeljska in gradbena dela. Utrdili so oba bregova reke v dolžini 5 km od Mariborskega otoka do jezu v Melju, zgradili kolektor mestne kanalizacije in napravo za prečrpavanje odpadnih voda, opravili dela na spomeniško zaščitenih zgradbah na Lentu (Pristanu) in žal porušili tudi hiše ob obrežju reke na Lentu.
Zaradi dviga reke Drave je bil ogrožen tudi leta 1555 zgrajen Vodni stolp, obrambni stolp nekdanjega mestnega obzidja, ki so ga rešili z izjemnim gradbenim podvigom. Okoli 1500 ton težek stolp so horizontalno spodrezali in ga s pomočjo hidravličnih dvigal dvignili za 2,60 m. Originalne kamnite zidove so podbetonirali. Načrte in izračune za dvig Vodnega stolpa je pripravil višji gradbeni tehnik Jože Požauko iz Maribora. Dela pri Vodnem stolpu so trajala od 21. decembra 1967 do 19. julija 1968. Izvedlo jih je gradbeno podjetje Tehnogradnje Maribor, takrat renomirano podjetje za gradnjo hidroelektrarn, mostov ter različnih objektov.
