Južno od železniške proge je vojaška uprava uredila pokopališče za umrle vojake v rezervnih vojaških bolnišnicah.
Leta 1916 so po načrtu arhitekta narednika Ludwiga Lepuschnitza na pokopališču pričeli graditi kapelo Matere božje, ki stoji še danes. V času gradnje je taborišče vodil generalmajor Karl Mueller von Heullendried. Vodja gradnje je bil primarij dr. Viktor Fogarassy von Fogaras. Akademski slikar Franz Hladi je za kapelo narisal tri oljne slike na platno, ki so še v kapeli. Za glavni oltar je upodobil Marijo Pomočnico, na ostalih dveh slikah pa vojaka, vdana v usodo vojne vihre. Kapelo je 24.10.1917 v prisotnosti vojaških, posvetnih in cerkvenih osebnosti posvetil lavantinski škof dr. Mihael Napotnik. Ta je za pokopališko kapelo daroval več predmetov (mašno obleko, štolo, ogrinjalo za kelih, vrečko za prenašanje hostij in svetega olja, cerkveno perilo, …). Predmete so izdelale šolske sestre v Mariboru.
