V šestdesetih letih 19. stoletja so čitalnice ustanovili v večini slovenskih mest in trgov. V njih so se zbirali narodno zavedni meščani in podeželski veljaki.
Prvo čitalnico na Gorenjskem so ustanovili v Škofji Loki leta 1862. To je bila spodbuda tudi za kranjske meščane, ki so svojo čitalnico ustanovili na občnem zboru 29. januarja 1863.
16. avgusta 1863 so slovesno odprli društvene prostore v hiši Petra Mayrja. Praznovanje je minilo v znamenju narodnostnega prebujenja Kranja in okolice. Kranjčane so obiskali domoljubi iz drugih slovenskih dežel, ki so jih sprejeli že v Stražišču. Dopoldne je bila na Prešernovem grobu manifestacija, ki so se je udeležili tudi kmetje iz okoliških vasi. Na večerni »besedi« pa se je zbralo več kot 300 obiskovalcev. Navzoče sta nagovorila tudi državni in deželni poslanec dr. Lovro Toman in dr. Janez Bleiweis, glavni pobudnik narodnih čitalnic.
Mag. Marjana Žibert: Al’ žlahtne kranjske tam cvetó besede (F. Prešeren): 150 let Narodne čitalnice v Kranju. Gorenjski muzej, Kranj 2013 (razstavni katalog).