Material za izdelavo lončarskih izdelkov je bila glina. Nabirali so jo na terciarni terasi Savinje in v spodnjem toku Drete, kjer so še danes vidne nekatere jame: nad Čuki, pri Jarki, na Lazah, nasproti gasilskega doma v Lačji vasi in prek celotne Gorice ob Dreti do Dobletine.
Poleg kokarskih lončenih izdelkov so iz gline izdelovali tudi »cegu« (opeko). Tako imenovane »cegvance« (peči za opeko) so stale v bližini glinokopa. Za izdelavo opeke so potrebovali kvadratne »mudle« (modele) velikosti 25 × 15 × 6 cm. Napolnili so jih z glino, jo potlačili z bosimi nogami in pripravili na peko. Izdelano opeko so zlagali od 80 cm do 3 m v višino.
Opekarna je imela leseno dvignjeno ogrodje, da zaradi hude vročine ni zgorela. Tla in peč so bila iz surovega »cegla«. Opeko so žgali 4–5 dni. Po končanem kurjenju je opekar glavne odprtine in luknje zaprl z blatom in opekami. »Cegvanca« se je počasi ohlajala še nekaj dni.