Po koncu prve svetovne vojne so se prostovoljni gasilci znova zbrali in ustanovili Jugoslovansko gasilsko zvezo s sedežem v Ljubljani.
Za celjsko sresko območje je bila ustanovljena Gasilska župa Žalska, kot naslednica zgodovinske zveze slovenskih požarnih bramb. Za župnega starešino so izvolili dr. Riharda Bergmanna, ki je bil hkrati tudi prvi podstarosta Jugoslovanske gasilske zvez4e v Ljubljani. Dr. Rihard Bergmann je imel velike zasluge pri organizaciji in združevanju slovenskega gasilstva, svoje vidne funkcije je izvrševal do smrti leta 1926.
Po koncu druge svetovne vojne je tudi gasilsko društvo v žalcu obnovilo svoje vrtse in okrepilo svoje delovanje. 22. junija 1945 je 29 prostovoljnih gasilcev v Domu ljudske prosvete Žalec položilo nove temelje za delo v Prostovoljnem gasilskem društvu (PGD) Žalec. Leta 1946 so ustanovili svoj 19-članski pevski zbor, ki ga je do leta 1952, ko je zbor prenehal delovati vodil Franjo Rizmal. Na mestu, kjer je danes prizidek občinske stavbe, so si člani postavili skromen gasilski dom. Takrat je bila to bivša Kukčeva hmeljska sušilnica. Odprtje doma je bilo leta 1951. Že kmalu so ugotovili, da je dom premajhen za vso opremo, orodje, vozila in pisarno. Povečati ga niso mogli, leta 1979 pa so morali dom, zaradi širitve občinskih prostorov, podreti.
Leta 1952 so žalski gasilci začeli z načrtnim delom z mladimi gasilci. V svoje vrste so vključili lepo število mladih, ki so se združevali v desetine.
