10. avgusta 1889 je Kukec na dražbi kupil še bližnjo pivovarno v Laškem (takrat Laškem trgu). Obe pivovarni je združil in ju imenoval Združene pivovarne Žalec in Laški trg. Pivovarno v Žalcu je vodil sam, v Laškem pa je bil ravnatelj njegov sin Edvard. Kukec je tudi laško pivovarno vsestransko izpopolnil, jo povečal, opremil z boljšimi stroji in opremo ter uvedel strogo delitev dela po oddelkih.
Hči Aneta, ki se je pozneje poročila z laškim trgovcem Konradom Elsbacherjem, je bila glavna knjigovodkinja (1895-1902). Z dobro organizacijo mu je uspelo proizvesti v Laškem v najboljšem obdobju od 30.000 do 35.000 hl piva, v Žalcu pa od 15.000 do 20.000 hl piva letno, čeprav se je moral boriti z močno konkurenco domačih pivovarn ter pivovarn v Gradcu in Leobnu. V Žalcu je bila pivovarna takrat edino podjetje, v Laškem pa je bil med več nemškimi podjetniki edini Slovenec. Zaposloval je samo slovenske delavce in nameščence in ker slovenskih strokovnjakov za pivovarstvo ni bilo, je raje zaposloval Čehe kot Nemce. To je bilo v časih narodnostnih bojev na Slovenskem Štajerskem zelo pomembno.
SLOVENSKI NAROD je 20. 1. 1894 med drugim zapisal:
»Iz Laškega trga, 19. januvarja (tukajšnja pivovarna) Kakor znano, stoji že dolgo časa, že mnogo desetletij, v našem trgu pivovarna, ki je ob svojem času precej dobro cvetela, a pred kakimi desetimi leti popolno propala. Tačasni posestnik g. J. Larisch si ni vedel na nobeno stran pomagati in tako je prišla lepa pivovarna z lepim posestvom vred v roke Nürnberške tvdke Seckendorf Le Vino & Co., ki je imela od prvoimenovanega mnogo denarjev terjati. Pivovarna je lepo naprej spala, zidovje je razpadalo, orodje rjavelo itd. – To je trajalo dve ali tri leta in že bi človek mislil, da bo ta tovarna s sveta izginila, na kar se nenadoma zasliši, da jo je gospod Simon Kukec, Narodni žalski pivovar, od gori omenjene tvrdke kupil. Marsikdo si je mislil, da je tudi ta gospod s tem korakom vse svoje imetje žrtvoval in da mu bo ravno tako šlo, kakor njegovim prednikom. Zmotili smo se. Akoravno je bila pivovarna že močno zapuščena, ji je manjkalo orodja in druzih potrebnih stvari in akoravno ni bilo več jednega odjemnika za pivo, (ker med tem časom ko je pivovarna stala, so se nekdanji odjemniki prestavili in se z drugimi pivovarnami zavezali), je gosp. Kukec že prvo leto (1886-1887) 2275 hl piva spečal. Kaj je on s svojo pridnostjo dosegel, kažejo jasno naslednje številke: Leta 1888 je že spečal 4725 hl, l. 1889. 5915 hl, l. 1890. 8050 hl, l. 1891. 11.095 hl, l. 1892 10.990 hl, in l. 1893 pa 11.375 hl piva, kojega je razpošiljal in ga še razpošilja po Štajerskem, Kranjskem, Hrvatskem, Goriškem, po Istrski, v Trst itd. itd. Ker se zadnja leta ni več moglo željam odjemnikov po raznih deželah ustreči in vsa naročila izvrševati, bilo je potreba pivovarno povečati in preustrojiti, kar se je lansko jesen in sedanjo zimo zgodilo. – Sloveča firma Raimund Niče v Olomucu je napravila po lastnih načrtih vse potrebne stroje, kotle, ponve in sploh vso potrebno pivovarsko opravo, vse po najnovejšem slogu in po najnovejšem stanji. Ta pivovarna je torej izvrstno urejena in zmožna z vsako drugo tekmovati. – Prej se je varilo na jedenkrat 35 hl, sedaj pa 70 hl in če je potreba, se lahko to stori dvakrat v jednem dnevu, torej 140 hl, kar znaša na leto čez 42.000 hl. Gotovo lepa številka! – Naj še omenimo, da je bilo dne 15 t.m. politično ogledovanje od c.kr. glavarstva v Celji, ki je pivovarno kot izvrstno napravljeno in natančno izpeljavo spoznalo, za kar se je dalo posestniku dovoljenje, začeti pivo variti. Tudi finančne in druge oblasti so že te pravice podelile, tako da se bo pivovarna že dne 22 t.m. slovesno otvorila. – Lahko se da misliti, da je ta velikanski napredek ne samo v veselje, ampak tudi v čast našemu trgu, kar se imamo jedino delavnemu in podjetnemu gosp. Kukcu zahvaliti in mu na tem mestu od srca čestitamo in želimo, da bi tudi v prihodnje tako plodonosno deloval v korist industrije na Spodnjem Štajerskem in v splošni blagor!«
SLOVENSKI NAROD je 20. 1. 1894 med drugim zapisal:
»Iz Laškega trga, 19. januvarja (tukajšnja pivovarna) Kakor znano, stoji že dolgo časa, že mnogo desetletij, v našem trgu pivovarna, ki je ob svojem času precej dobro cvetela, a pred kakimi desetimi leti popolno propala. Tačasni posestnik g. J. Larisch si ni vedel na nobeno stran pomagati in tako je prišla lepa pivovarna z lepim posestvom vred v roke Nürnberške tvdke Seckendorf Le Vino & Co., ki je imela od prvoimenovanega mnogo denarjev terjati. Pivovarna je lepo naprej spala, zidovje je razpadalo, orodje rjavelo itd. – To je trajalo dve ali tri leta in že bi človek mislil, da bo ta tovarna s sveta izginila, na kar se nenadoma zasliši, da jo je gospod Simon Kukec, Narodni žalski pivovar, od gori omenjene tvrdke kupil. Marsikdo si je mislil, da je tudi ta gospod s tem korakom vse svoje imetje žrtvoval in da mu bo ravno tako šlo, kakor njegovim prednikom. Zmotili smo se. Akoravno je bila pivovarna že močno zapuščena, ji je manjkalo orodja in druzih potrebnih stvari in akoravno ni bilo več jednega odjemnika za pivo, (ker med tem časom ko je pivovarna stala, so se nekdanji odjemniki prestavili in se z drugimi pivovarnami zavezali), je gosp. Kukec že prvo leto (1886-1887) 2275 hl piva spečal. Kaj je on s svojo pridnostjo dosegel, kažejo jasno naslednje številke: Leta 1888 je že spečal 4725 hl, l. 1889. 5915 hl, l. 1890. 8050 hl, l. 1891. 11.095 hl, l. 1892 10.990 hl, in l. 1893 pa 11.375 hl piva, kojega je razpošiljal in ga še razpošilja po Štajerskem, Kranjskem, Hrvatskem, Goriškem, po Istrski, v Trst itd. itd. Ker se zadnja leta ni več moglo željam odjemnikov po raznih deželah ustreči in vsa naročila izvrševati, bilo je potreba pivovarno povečati in preustrojiti, kar se je lansko jesen in sedanjo zimo zgodilo. – Sloveča firma Raimund Niče v Olomucu je napravila po lastnih načrtih vse potrebne stroje, kotle, ponve in sploh vso potrebno pivovarsko opravo, vse po najnovejšem slogu in po najnovejšem stanji. Ta pivovarna je torej izvrstno urejena in zmožna z vsako drugo tekmovati. – Prej se je varilo na jedenkrat 35 hl, sedaj pa 70 hl in če je potreba, se lahko to stori dvakrat v jednem dnevu, torej 140 hl, kar znaša na leto čez 42.000 hl. Gotovo lepa številka! – Naj še omenimo, da je bilo dne 15 t.m. politično ogledovanje od c.kr. glavarstva v Celji, ki je pivovarno kot izvrstno napravljeno in natančno izpeljavo spoznalo, za kar se je dalo posestniku dovoljenje, začeti pivo variti. Tudi finančne in druge oblasti so že te pravice podelile, tako da se bo pivovarna že dne 22 t.m. slovesno otvorila. – Lahko se da misliti, da je ta velikanski napredek ne samo v veselje, ampak tudi v čast našemu trgu, kar se imamo jedino delavnemu in podjetnemu gosp. Kukcu zahvaliti in mu na tem mestu od srca čestitamo in želimo, da bi tudi v prihodnje tako plodonosno deloval v korist industrije na Spodnjem Štajerskem in v splošni blagor!«