Žeželj
Na Žežlju nad Vinico stoji znana Marijina romarska cerkev iz 2. pol. 17. stol. Do nje vodi štirinajst kapel križevega pota.
Turki pod Žežljem
Žeželj v viniški fari je že oddavna sloveča božja pot. Nekdaj za turških časov pa je bila na tem mestu le mala kapela, Mariji devici posvečena. Prišli so pa Turki pod Žeželj in se na hrvatski strani utaborili, da bi drugi dan prepredli Kulpo in jo udrli na Kranjsko. Dva Viničana pa sta šla na Žeželj in sta hodila okoli kapelice ter si ogledovala turški tabor. A Turki pa so vidili s hrvatske strani, da hodijo okoli kapelice kar cele trume vojakov in so se vsled tega tako prestrašili, da so zbežali od tod in se niso upali čez Kulpo na Kranjsko. Šli so pa od tu proti Reki, kjer so se na potu utaborili in prenočevali. Po noči pa je začelo silno deževati in ko so nekateri pripomnili, da hudo dežuje, rekli so drugi: Naj dežuje, mi se nikogar ne bojimo, niti Boga. Na te besede pa je začelo padati na nje kar kamenje, da je vso turško vojsko pobilo in se še dandanes vidi na istem kraju krvavo znamenje.Ivan Šašelj: Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada
Viniški top
Nekoč so Turki napadli Vinico. Uspelo jim je zajeti že ves trg in grad, zato so se prebivalci umaknili na bližnji hrib Žeželj. Od tam so s topom streljali na Turke. A turški paša se je odločil, da bo zavzel tudi Žeželj. Na Žežlju pa je že zmanjkalo topovskih krogel. Odločili so se, da bodo nalovili kuščarje, jih dali v škorenj in škorenj potem izstrelili. Ta nenavadni naboj so izstrelili proti turški vojski in škorenj je, ne boste verjeli, padel na glavo turškemu paši in za vrat so mu začeli lesti živi kuščarji. Ko so Turki videli to čudno kroglo, so se razbežali na vse strani, paša pa, ki je medtem brezglavo taval, je zabredel v Kolpo in utonil. Od takrat naprej so Viničani imeli mir pred Turki.
Zvijača
V času turških napadov so Turki prišli pred Vinico. Turkov je bilo veliko in Viničani so vedeli, da se jim ne bodo mogli upreti. Zato so si izmislili zvijačo. Zbrali so se in odšli na Žeželj, kjer je cerkvica Matere Božje. Neprestano so hodili okoli cerkve. Turki, ki so jih opazovali, so tako mislili, da prihajajo vedno nove čete. Tega so se tako prestrašili, da so se odpravili stran in Viničani so bili tako rešeni.
Turki pod Žežljem
Žeželj v viniški fari je že oddavna sloveča božja pot. Nekdaj za turških časov pa je bila na tem mestu le mala kapela, Mariji devici posvečena. Prišli so pa Turki pod Žeželj in se na hrvatski strani utaborili, da bi drugi dan prepredli Kulpo in jo udrli na Kranjsko. Dva Viničana pa sta šla na Žeželj in sta hodila okoli kapelice ter si ogledovala turški tabor. A Turki pa so vidili s hrvatske strani, da hodijo okoli kapelice kar cele trume vojakov in so se vsled tega tako prestrašili, da so zbežali od tod in se niso upali čez Kulpo na Kranjsko. Šli so pa od tu proti Reki, kjer so se na potu utaborili in prenočevali. Po noči pa je začelo silno deževati in ko so nekateri pripomnili, da hudo dežuje, rekli so drugi: Naj dežuje, mi se nikogar ne bojimo, niti Boga. Na te besede pa je začelo padati na nje kar kamenje, da je vso turško vojsko pobilo in se še dandanes vidi na istem kraju krvavo znamenje.Ivan Šašelj: Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada
Viniški top
Nekoč so Turki napadli Vinico. Uspelo jim je zajeti že ves trg in grad, zato so se prebivalci umaknili na bližnji hrib Žeželj. Od tam so s topom streljali na Turke. A turški paša se je odločil, da bo zavzel tudi Žeželj. Na Žežlju pa je že zmanjkalo topovskih krogel. Odločili so se, da bodo nalovili kuščarje, jih dali v škorenj in škorenj potem izstrelili. Ta nenavadni naboj so izstrelili proti turški vojski in škorenj je, ne boste verjeli, padel na glavo turškemu paši in za vrat so mu začeli lesti živi kuščarji. Ko so Turki videli to čudno kroglo, so se razbežali na vse strani, paša pa, ki je medtem brezglavo taval, je zabredel v Kolpo in utonil. Od takrat naprej so Viničani imeli mir pred Turki.
Zvijača
V času turških napadov so Turki prišli pred Vinico. Turkov je bilo veliko in Viničani so vedeli, da se jim ne bodo mogli upreti. Zato so si izmislili zvijačo. Zbrali so se in odšli na Žeželj, kjer je cerkvica Matere Božje. Neprestano so hodili okoli cerkve. Turki, ki so jih opazovali, so tako mislili, da prihajajo vedno nove čete. Tega so se tako prestrašili, da so se odpravili stran in Viničani so bili tako rešeni.
