Današnje slovensko ozemlje je bilo v obdobju 6. stoletja občasno pod vzhodnogotsko, bizantinsko in langobardsko oblastjo. S prihodom Slovanov je za naše kraje najpomembnejša ustanovitev samostojne kneževine Karantanije, ki je sredi 8. stoletja prišla pod bavarsko oblast. Že ob koncu 8. stoletja je skupaj s Kranjsko politično vključena v frankovsko državo. Posebej občutljivo je bilo obdobje na prehodu iz konca 8. v začetek 9. stoletja zaradi vojnih dogodkov na frankovski jugovzhodni meji.
Slovani so se praviloma najraje naselili v bližini opuščenih rimskih naselij. Novo prebivalstvo ni bilo vajeno življenja v zidanih zgradbah, raje so bivali v preprostih v zemljo vkopanih jamah – zemljankah. Ko so osvojili naše ozemlje, so kot pogani naleteli na staroselske kristjane. Od njih, in s širjenjem krščanske vere po osvojitvah Karla Velikega, so Slovani s pomočjo misijonarjev, pa tudi s prisilo, če je bilo treba, sčasoma sprejeli krščansko vero. Reka Drava je predstavljala mejo med cerkveno razdelitvijo oglejskega patriarhata in salzburško škofijo.