Danes priljubljeno sprehajališče je imelo v preteklosti povsem drugo vlogo. V srednjem veku so v dveh ribnikih, ki sta ju pretežno polnila Barbarski potok izza Kalvarije in Triribniški potok s Piramide, uredili vodno zajetje, iz katerega so v času nevarnosti spustili vodo v obrambni jarek okoli starega mestnega obzidja. S tem je povezana legenda o junaškem čevljarčku, ki naj bi leta 1532 rešil Maribor pred Turki.
O povezanosti mesta in Treh ribnikov pripoveduje povzetek iz kronike Treh ribnikov Bruna Frasa: »Led iz drugega ribnika je uporabljala že okoli leta 1886 pivovarna Götz, ki je ribnike tudi čistila. Znano je tudi, da je mariborski restavrator Spatzek pred prvo svetovno vojno v ribnikih gojil rake. To kaže, da je bila tedaj voda v ribnikih dokaj čista.«
Zasaditev Mestnega parka je bila nekdaj primarna naloga Olepševalnega društva v Mariboru – »Marburger Stadtverschönerungsverein«. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1869 in je najstarejše te vrste v Sloveniji. Društvo se je pozneje preimenovalo v »Olepševalno in tujsko–prometno društvo za mesto Maribor in okolico Maribora« in je imelo v oskrbi dva ribnika pri treh ribnikih, ki so ju pozimi uporabljali za drsališče, poleti pa za vožnjo s čolni.
V 19. stoletju je za Tri ribnike skrbelo mariborsko olepševalno društvo, ki je v prvih letih 20. stoletja ob spodnjem ribniku postavilo leseno čolnarno. Ko je ta okoli leta 1925 pogorela, so jo zamenjali z zidano stavbo, ki je imela tudi garderobe in teraso ter je bila namenjena množičnemu druženju meščanov in rekreaciji.
Lesena čolnarna je pri spodnjem ribniku obstajala že pred letom 1905. Leta 1927 so podrli leseni razpadli objekt in po načrtih arhitekta Maksa Czeikeja zgradili čolnarno z garderobami in s teraso. Ko je gladina pozimi zamrznila, so na njej uredili drsališče, medtem ko so na drugem ribniku led rezali in z njim zalagali mariborske gostilne in hladilnice.
Čolnarjenje se je z vmesnimi presledki na prvem ribniku ohranilo do leta 1970. V osemdesetih letih preteklega stoletja so spet dokaj propadajočo čolnarno porušili ter na željo meščanov ohranili obstoječe stebre in jih prekrili s streho. Danes urejene poti okoli ribnikov nudijo prijetne sprehode, vsi sprehajalci pa nestrpno čakajo na oživitev čolnarjenja in ponovno odprtje stare gostilne. Gostilna Pri treh ribnikih, po domače pri Kličku, je namreč najstarejša gostilna v Mariboru in je začela delovati leta 1825. Kliček ni uradno ime gostilne, temveč priimek Jožefa Klička, gostilničarja in mesarja (1886-1984), katerega družina je bila desetletja lastnik priljubljene gostilne z bogatim vrtom.
Viri:
Slikovno gradivo: Univerzitetna knjižnica Maribor, razglednice iz Zbirke drobnih tiskov
Kronika Treh ribnikov Bruna Frasa
članki v Novicah, glasilu KS, pozneje KTD Za tremi ribniki
članki Mira Šoštariča (1920 – 1999)
https://www.hortikultura-mb.si/zgodovina.html
