Domačini vedo povedati, da je bil Krištof tako močan, da je smreko posekal z nekaj zamahi, jo prijel za vrh in z eno roko odvlekel domov. Živa je še pripoved, da je z enim zamahom odsekal glavo kar dvanajstim ljudem.
Ljudska pripoved pravi, da so ga takratne oblasti skušale pridobiti za vojaka. Tako so prišli nekega dne trije ponj pa jim je Krištof dejal naj malo počakajo, da prinese kad z zeljem. Zlahka je dvignil večstolitrsko kad in ko so presenečeni gospodje to videli, so nemudoma odnesli pete, saj jim je velikanova moč pognala strah v kosti.
Nekoč je fevdalni gospodi uspelo pregovoriti Krištofa, da je šel v vojsko. Tam je bil ljubenski velikan kot vojak strah in trepet sovražnikov. Ko se je kot zmagovalec vračal proti domu, je že od daleč vpil, naj se vse žive duše poskrijejo. Domači so to res storili, kar je Krištofa tako razjezilo, da je z vso močjo udaril po mizi in ji odbil vogal. Nato je ujel petelina in mu odsekal glavo, pogled na kri pa ga je streznil. Domači so potem poslali Krištofovega najljubšega otroka pogledat, če se je oče že pomiril, in ker otroku ni storil nič hudega, so se tudi ostali vrnili domov.
Velikanska sablja,
žepni nož in cepin pričajo o telesni velikosti Krištofa Kumpreja.
