Na obrobju Kozjanskega leži kraj Šentrupert s precej razgibano pokrajino in z nadmorsko višino od 400 do 650 metrov. Posebej na tem območju izstopa njen predel oz. manjši zaselek Gora, pobočje vzhodno od cerkve proti dolini, imenovani Rebre oz. Osredku.
Njena izrazita sončna lega od ranega jutra do poznega popoldneva in lapornata tla so bila verjetno vzrok, da so si tam prvotne domačije Cvirnovih, Matevževih, Edančevih in še katere ob svoji posesti postavile vinograde s hiškami, nedaleč stran od domačije. Kasneje so tudi nekoliko bolj “močne” domačije pričele na tem območju kupovati zemljo. Zasadile so si vinsko trto, postavile manjšo hiško oz. zidanico, ki je skupaj z vinogradom dobila ime gorca. Imenovale so se po lastniku.
Gorce ali zidanice so bile zvečine pritlične hiške z dvoje vrat, na eni strani za sode, na drugi za prešanje in orodje, zidane iz kamenja, ponekod kombinirano pol zidane, pol lesene ali pa tudi celotne lesene.
Gora bi lahko postala svojevrsten pomnik času naše preteklosti s področja stavbne dediščine. Zidanice so zanimive, ene v svoji polni funkciji, prvotno tudi ohranjene, ponekod so zamenjali le streho, redko so obnovljene oziroma dobro vzdrževane, kar nekaj pa jih klavrno poropada.
(povzeto po prispevku Vinogradi in zidanice v Gori pod Šentrupertom, avtorja Vlada Marota, ki je v celoti dostopen v Laškem zborniku 2007, str. 317-323)
