Svoje prve pesmi je objavil v revijah Dejanje ter Dom in svet, leta 1940 pa izdal svojo prvo pesniško zbirko Slap tišine, kateri sta med vojno sledili še zbirka Srečavanja s smrtjo (1943) in »duma« Spev rodni zemlji (1944), zaradi katere je imel težave z italijansko cenzuro.
Po vojni je sledil dolgoletni pesniški molk, ko se je bil prisiljen popolnoma umakniti z literarnega prizorišča. Šele leta 1982 je bila izdana njegova pesniška zbirka Pesek in zelenice, nato pa še pesniški izbor Sijoče mračine (1985), zbirka Pesnik na večerni poti (1991), otroške pesmi Teče to in teče ono (1983) in V deveto deželo (1995).